ARTICLE AD

Jesen ima svoj vonj, svoj okus in svoj čar.
In nič ne pove »jesen« bolj kot toplo dišeč pečen kostanj, ki ga držiš v rokah, medtem ko po zraku pleše dim in diši po nostalgiji.
Ampak kostanj ni samo prigrizek za na sprehod – je pravi jesenski zaklad narave, poln zgodb, zanimivosti in presenetljivih koristi.
Drevo z dolgo zgodovino
Kostanj (Castanea sativa) je mogočno drevo, ki lahko živi več kot tisoč let!
Rimljani so ga imenovali “hrana junakov” in z njim hranili vojake, saj je bil vir moči in energije.
Včasih so iz kostanjevega lesa delali sode za vino, mostove, ograje in celo ladje, ker je izredno trpežen.
Zabavno dejstvo:
Na Siciliji raste najstarejši kostanj na svetu – Castagno dei Cento Cavalli (Kostanj stotih konj). Legenda pravi, da je v njegovi krošnji našlo zavetje sto konjenikov med nevihto!
Kdo vse obožuje kostanj?
Ne samo mi – tudi gozdne živali so veliki ljubitelji kostanja!
Ježi si z veseljem privoščijo mehkejše plodove.
Veverice jih skrivajo v dupelih in pod koreninami kot zimske zaloge.
Divji prašiči kopljejo po listju in pojedo vse, kar najdejo.
Lisice, jazbeci in celo medvedi se občasno posladkajo s kostanjem, čeprav so vsejedi.
Vrane, šoje in srake pa kostanje raznašajo po gozdu – tako pomagajo pri naravnem sajenju novih dreves!
Torej – vsakič, ko kostanj pade z drevesa, se začne mala pustolovščina življenja v gozdu.
Hranilna moč v majhnem plodu
Kostanj je čisto nekaj posebnega – ni orešček, ampak sadež, ki se po sestavi bolj podobna krompirju!
Je brez glutena, nizko kaloričen, a hkrati bogat z vitamini in minerali.
Vsebuje:
-
vitamin C (redkost pri oreščkih!),
-
vitamine skupine B,
-
kalij, magnezij in fosfor,
-
veliko vlaknin, ki pomagajo prebavi.
Zanimivo: nekoč so ga imenovali “kruh revnih”, saj so ljudje iz njega mleli moko in z njo pekli kruh, ko žita ni bilo dovolj.
Kako ga pripraviti?
Vsak ima svoj najljubši način!
-
Pečen na oglju – klasika, ki diši po ulicah.
-
Kuhaš ga lahko v vodi s ščepcem soli.
-
Kostanjev pire s smetano pa je čista jesenska romantika!