KO SE PREPLETATA LJUBEZEN IN STRAST

Strast hoče slišati, da stvari niso take, kot se zdijo.

Estimated reading time: 4 minute

Drugače kot ljubezen se strast ne prilagaja pravilom in ne pozna samoobvladovanja. Odgovarja neukrotljivi privlačnosti, ki ne pozna meja, se ne napaja iz načrtov in sklepov, temveč se giblje v bližini samožrtvovanja, prav do roba, ker se v krempljih strasti zbriše meja med privlačno močjo želje. Ko strast pravi ljubim te v nasprotju z ljubeznijo tega stavka ne razume kot izvršeno dejstvo, s katerim se vse dopolni. Ker se strast nikoli ne zasiti, njena izjava ljubim te ni trditev, temveč izraz krčevite želje, ni izpoved ljubezni, temveč zaklinjanje ljubezni, v vednost, da bo ostalo neizpolnjeno.

Bridkost neizpolnjenega srečanja vztraja tudi v združitvi teles.

Strast si krčevito prizadeva, da bi svojemu okolju vsilila gospodarjenje, ki se ne ravna po pravilih pridobitne in pomirjujoče ljubezenske menjave, temveč vodi v neurejeno dogajanje, v prizadevanje za potešitev, ki je hkrati njen preklic, odpoved, razočaranje. Strast hoče slišati, da stvari niso take, kot se zdijo. In v resnici niso take, kajti dejansko noben resnični dogodek ni primerljiv s strastjo, ki ima dokaze naklonjenosti, skupni užitek, domačnost, dejstvo, da ljubiš in si ljubljen, opojno ujemanje občutij, željo, poglede za nepomembne lahkomiselnosti.

Tako je zato, ker strast pozna le usodo; ne ve za menjavo, ki dopušča vse vrste poplačil, vsa dosegljiva ravnovesja, dopolnjevanje odnosov.

V strasti ni menjave, hkrati v njej drugi ne obstaja, razen v glavi tistega, ki ljubi, in še to le kot snov, iz katere ga je treba šele ustvariti. Strast ni slepa temveč je vizionarska, izhaja vse iz občudovanja. Občudovanje do nekoga sproži domišljijo, ki ljubljeno bitje okrasi z vsemi mogočnimi atributi popolnosti in v ljubečem prebudi pričakovanje in upanje, ne toliko zato, da bo nagrajen, kot se to pričakuje v ljubezni, temveč predvsem zato, da bi se zlil s to domišljijsko popolnostjo, ki se je utelesila v ljubljeni osebi.

Dosegel je torej stopnjo, ki jo imenujemo prava kristalizacija. Strast resnično preoblikuje. Ne v trenutku, bliskovito, temveč sčasoma; malo po malo se vsaka lepa stvar, vsako radostno občutje naveže na podobo ljubljene osebe, ki si jo je ustvaril zaljubljeni. Vidimo na delu domišljijo, ki je surovina, iz katere se hrani strast.

Tisti z zelo razvito domišljijo imajo več možnosti, da doživijo izkušnjo, ki daje plodovom domišljije samostojno življenje, ali kakor, da se poplačajo z denarjem, ki ga kujejo sami in se za zmerom izognejo dolgčasu, neprestano prežeč v zasedi na mejah resničnega.

Ljudje zdravega razuma pravijo, da je ljubezen nespametna. Tako je zato, ker je domišljija, nasilno iztrgana iz sladkih sanj, ko vas na vsakem koraku čaka sreča, pahnjena nazaj v kruto resničnost. Resničnost ne prinaša le strahu, da bi nas zavrnila ljubljena oseba, ki nam pomeni edini vir sreče, temveč tudi strah, da nas bo to popolno bitje ljubilo.

Dejansko v stanju, v katerega smo se vrnili, resnična sreča nadomesti namišljeno, in ker se nobena resničnost ne more primerjati z domišljijo, se moramo dobro varovati. V resnici lahko strast nadaljuje svoje domišljijsko ustvarjanje le, če se hrani z dvomom in negotovostjo, ki ohranjata budno poželenje in pri življenju iskro strasti, ki ju gotovost ubija. Brez gotovosti in v stanju tesnobne napetosti dosežemo stopnjo druge kristalizacije, ko so vir sreče začasne zmage nad boleznijo, ki jo hrani strast s tem, da zbuja dvome tudi o najbolj nespodbitnih stvareh.

Preberite tudi VAS OBKROŽAJO ZAVISTNEŽI, LJUBOSUMNEŽI, BLEFERJI, BAHAČI? in HOROSKOP: ŽENSKE, KI USPEJO V KASNEJŠIH LETIH

The post KO SE PREPLETATA LJUBEZEN IN STRAST appeared first on Horoskop.si - Novice in zabava iz področja astrologije.