ARTICLE AD
Vsak otrok doživlja potencialno stresne situacije različno intenzivno
Estimated reading time: 4 minute
Kaj se zgodi, ko se vaš otrok znajde v stresnih okoliščinah? Ali ostane v sebi miren ali pa se zmede in ne more več jasno misliti? Ali bi morali paziti, da se bo nahajal samo v takšnih situacijah, ki bodo čim manj stresne? Vsak otrok doživlja potencialno stresne situacije različno intenzivno, odvisno od temperamenta, preteklih izkušenj, toliko mu to pomeni in kakšne so njegove vrednote. Odpornost proti stresu pove, kako miren lahko ostane otrok v situacijah, ki jih doživlja kot stresne.
Miren odziv omogoča njegovim možganom, da ostanejo osredotočeni, medtem ko tesnobnost ovira jasno razmišljanje.
Dva otroka se lahko soočata s popolnoma enako situacijo, recimo z glavno vlogo v šolski predstavi, pa se bo eden zrušil pod pritiskom in pozabil besedilo, drugi pa bo ostal dovolj miren, da si ga bodo zapomnili in dobro odigral svoj del. Teže stresa torej ne določa situacija, ampak otrokov odziv nanjo. Vaš cilj ni, da bi ga obravnavali pred stresnimi situacijami. Pravzaprav to niti ni mogoče.
Zakaj? Ker je vsaka zahteva, ki jo otroku postavite, potencialno stresna, tudi če gre za nekaj vsakdanjega, kot je jutranje vstajanje iz tople postelje.

Cilj torej ni preprečevanje stresa, ampak krepitev odpornosti proti njemu. Če bo otrok prenesel stres, tako da ga ne bo onesposobil, se bo lahko soočal z najrazličnejšimi izzivi, pa se bo kljub temu dobro odrezal. Manjša občutljivost tudi pomeni, da mu bo po krvi krožilo manj kortizola.
Če se v telesu predolgo izloča preveč kortizola, ga to močno obremeni, prej smo utrujeni in manj odporni proti boleznim. Ti dve posledici stresa, utrujenost in pogostejše zbolevanje, samo še povečata občutek stresa. Utrujeni otrok teže dela domače naloge, in kadar manjka pri pouku, ga čaka še več dela, da nadomesti zamujeno. Pretiran odziv na stres torej lahko ustvari začaran krog, iz katerega se je težko iztrgati.
RAZUMEVANJE STRESNIH ODZIVOV
Mnogi ljudje narobe razumejo stres, ker mislijo, da nastaja zaradi nekaterih situacij in je odvisen od njih. Toda to ne drži. Količina stresa, ki jo doživlja vaš otrok, je odvisna od dvojega; prvič od tega, kako ogroženega se počuti, drugič od tega, kako učinkovito se je sposoben soočiti s tem. Manjša ko se mu zdi grožnja in bolje ko je opremljen za spopadanje z njo, bolj ji bo kos in bolje se bo počutil.

NAČINI SPOPRIJEMANJA S STRESOM
Z otrokom se pogovorite, katere tehnike se mu zdijo primerne, potem pa naj jih vadi dosledno in pogosto. Nekatere od njih, na primer telesna vadba, učinkujejo tako kratkoročno kot dolgoročno, medtem ko so druge najboljše tik pred stresni dogodkom. Telesna vadba, športne aktivnosti, tek s staršem ali vožnja s kolesom z vsemi oblikami gibanja otrok znižuje raven stresnega hormona kortizola.
Stres zmanjša celo kratka, preprosta gibalna prekinitev med reševanjem matematičnih nalog.
Podpora prijateljev ali družinskih članov. Ustvarite empatično vzdušje, v katerem vam bo otrok lahko zaupal svoje skrbi ali strahove. Tako bo občutil manj stresa in se laže oprl še na druge vire.
Če je vaša vzgoja avtoritarna če torej pričakujete od otroka veliko ubogljivosti in visoke dosežke, dajete pa mu malo topline, se otrok verjetno ne počuti dovolj varnega, d bi se vam odprl. Kadar pa to stori, ga pazljivo poslušajte in mu zrcalite njegove občutke. Otroku pomagajte poiskati konjiček, ob katerem se sprosti. V vsakem primeru poskrbite, da se bo lahko zatekel k sproščujoči dejavnosti.
Preberite tudi OTROCI IN STARŠI, SVOBODA ALI ODVISNOST? in KAKO POMEMBNA JE PRI OTROCIH VZTRAJNOST?
The post KO SE OTROK ZNAJDE V STRESNIH OKOLIŠČINAH appeared first on Horoskop.si - Novice in zabava iz področja astrologije.