Ko Putinov nasmeh zbledi: iluzija moči se sesuva

V Rusiji gospodarstvo sopiha, oblasti pa nimajo odgovorov. Ne pomagajo niti prihodki od visokih cen nafte. Pozorni opazovalci Putinovega obraza opažajo precejšnjo razliko v primerjavi s septembrom 2022, ko je ta s širokim nasmehom napovedal, da bo Evropa zmrznila “kot lisičji rep v ruski basni”. A mi nismo zmrznili, povsem drugačna pa je zgodba, ko gre za Putinov nasmeh na obrazu.

V času, ko je mesto ruskega predsednika zasedal Dmitrij Medvedjev, se je Putin zavzel za obnovitev moči Rusije, ko je spoznal, da ga ZDA ne sprejemajo kot enakopravnega partnerja, kot so sprejemali voditelje Sovjetske zveze.

Protesti, ki so sledili Putinovi zmagi na predsedniških volitvah leta 2012, so jezo usmerili napram javnosti. Pomanjkanje odziva na priključitev Krima leta 2014 in vpletenost v vojno v Siriji leto kasneje je pri Putinu podžgalo občutek moči. Uspel je premagati pandemijo in v leto 2021 je vstopil prepričan, da je nepremagljiv.

Putin se ni zavedal vrhunca

Rusija je leta 2021 prodajala energijo Evropi, s tem zaslužila kupe dolarjev, nadzorovala Sirijo in širila svoj vpliv v Afriki, določala politiko kartela OPEC+, Srednja Azija je predstavljala njeno dvorišče, odnosi s Kitajsko pa so bili, kolikor je bilo mogoče, enakovredni. Življenjski standard ni padal, uspel je zadušiti opozicijo. A kot mnogi drugi se Putin ni zavedal, da to predstavlja vrhunec in da bi ga karkoli, kar bi poskušal dodatno postoriti v nadaljevanju, vodilo samo navzdol.

Putin je bil prepričan, da mu lahko prihodnost prinese še boljše, in da bo še dodatno okrepil svojo moč. Tako je pričel z napadom na Ukrajino. Kot meni hrvaški analitik Željko Trkanjec za Jutarnji list, pri Putinu obstaja želja, da se zapiše v zgodovino kot eden od največjih ruskih vladarjev v zgodovini, kot sta denimo Peter Veliki ali Ivan Grozni, s tem ko bi Kijevsko Rusijo vrnil Moskvi.

A ruska agresija na Ukrajino je pripomogla k razbitju velike iluzije. Prek velikanske nesposobnosti in korupcije vojske so se razkrile slabosti sistema, ki jih je skrivala pozlata. Čeprav Rusija kaže neverjetno sposobnost prilagajanja, čas obrabi sistem, ki nima moči, da bi se obnovil.

Ne pozabimo, da ko je Putin ponudil pomoč ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, je bil ta ponižan z besedami: “Najprej želim končati tvojo vojno.” Medtem ko Moskva izgublja v Ukrajini, nima nadzora nad Sirijo in Srednjo Azijo, Iran pa Moskvi le iz vljudnosti poroča o pogajanjih, v katerih ne sodeluje, se zdi, da se v Kremlju nekako čaka, da bo kdo izrekel, da je car gol. Ko realnost dokončno razbije kremeljsko iluzijo o moči, veličini in nepremagljivosti, bo sledil Hemingwayev teorem, ki pravi, da do propada prihaja postopoma, nato pa nenadoma.

S. K.