Ko pravo sreča svetost življenja

Ko pravo sreča človeško ranljivost, besede postanejo pretesne. Ko se odločanje o življenju dotakne njegovega konca, ko razum gleda v obraz neizbežnemu, pravo ni več le skupek členov in pravil. Postane preizkus človečnosti in ogledalo naše duše in družbe. V teh trenutkih ne gre za ideologijo, temveč za zrelost. Za sposobnost priznati, da svoboda ni le pravica odločati o sebi, ampak tudi dolžnost razumeti trpljenje drugega. Pravo, ki se dotakne življenja in smrti, ne govori le o zakonih, temveč o tem, koliko ljubezni, spoštovanja in poguma je v nas, ko se soočimo z bolečino drugega. »Nosíte bremena drug drugemu in tako boste izpolnili Kristusovo postavo« (Gal 6,2). Vsaka odločitev o življenju in smrti razkriva več o družbi kot o posamezniku. Zakonodaja, ki posega v ta prostor, ni le skupek pravil, temveč odraz, kako globoko razumemo svetost življenja in človeškega dostojanstva. Ko človek obmolkne pred svojo bolečino, ko besede izgubijo moč, ostane sam z vprašanjem smisla. Takrat prav...