ARTICLE AD
V zadnji raziskavi, opravljeni med 2000 slovenskimi otroki, so rezultati šokirali javnost. Kar 75 otrok je poročalo, da so že imeli spolni odnos v zameno za denar. Najmlajša je bila stara le 10 let. Poleg tega je 500 otrok prejelo ponudbo za golo fotografijo, najmlajša med njimi je bila stara komaj 6 let.
Spolna vzgoja: Od kod naj se začne?
Spolna vzgoja se začne veliko prej, kot si marsikdo predstavlja in ne šele takrat, ko otrok v šoli prvič sliši besedo “spolnost“. Začne se doma, že pri zgodnjem učenju o zasebnosti, spoštovanju telesa, čustvih in medsebojnih odnosih.
A velik del staršev se s temi temami ne počuti udobno. Mnogi preložijo pogovor o spolnosti na “kasneje”, nekateri ga sploh ne začnejo. Tako otroci pogosto iščejo odgovore drugje, na spletu, med vrstniki ali, še huje, v stikih s tistimi, ki imajo slabe namene.
Če otrok nima osnovnega razumevanja o tem, kaj je prav in kaj ni, o tem, da lahko reče ne, da ima pravico do zasebnosti in spoštovanja lahko postane lahka tarča..To se danes, žal, dogaja vse pogosteje.

Vloga šole: Priložnost, ki jo pogosto spregledamo o spolni vzgoji
Čeprav naj bi spolna vzgoja dopolnjevala domačo vzgojo, je v mnogih primerih prav šola edini kraj, kjer bi otroci lahko prejeli verodostojne informacije. A resničnost v Sloveniji kaže drugačno sliko.
Sistemska spolna vzgoja v šolah ni obvezna. Vsebine, ki govorijo o telesu, odnosih, zaščiti in soglasju, so pogosto vključene le deloma kot del biologije, državljanske vzgoje ali razredne ure. Vse preveč je odvisno od posameznih učiteljev, njihove pripravljenosti, znanja in želje po razpravi o tej občutljivi temi.
Rezultat tega je, da mnogi mladi zapustijo šolo brez osnovnega razumevanja svoje spolnosti, varnosti, pravic in odgovornosti. V času, ko se prvič srečujejo s pritiski vrstnikov, spletom in včasih tudi zlorabami, ostajajo brez znanja, ki bi jih zaščitilo.
Celostna spolna vzgoja – kaj to pomeni?
Celostna spolna vzgoja ne pomeni le pogovorov o kontracepciji ali razlagi anatomije. Gre za vzgojo, ki vključuje celoten spekter tem:
- spoštovanje do sebe in drugih
- razumevanje čustev in meja
- pomen soglasja
- varnost na spletu
- sprejemanje raznolikosti
- kritično razmišljanje o odnosih in pritiskih
Otroci, ki imajo dostop do takšnih informacij, se lažje izognejo nevarnim situacijam, prej prepoznajo znake zlorabe in so bolje pripravljeni na zdrave odnose.
Zato celostna spolna vzgoja ne bi smela biti dodatek k učnemu programu, ampak njegov obvezni del.
Zakaj je tišina o nevarna?
Ko odrasli molčijo, otroci ostanejo brez orodij, ki bi jih zaščitila. O spolnosti še vedno pogosto govorimo le, ko pride do težav, v nosečnosti v najstniških letih, bolezni ali ob zlorabah. A to je prepozno. Preventiva je vedno učinkovitejša od reševanja posledic.
Če otrok ne ve, kaj je normalno in kaj nevarno, si napačno razlaga dogodke. Lahko misli, da je on kriv. Da se je sam odločil. Da mora molčati. Tišina odraslih je pogosto tista, ki otroku prepreči, da bi spregovoril.
Vsi nosimo del odgovornosti
Spolna vzgoja ni naloga samo šole ali staršev. Je naloga celotne družbe. Vsaka institucija, ki pride v stik z otrokom, torej vrtec, šola, zdravstveni dom, športni klub mora imeti znanje in načrt, kako ukrepati in kako učiti.
Potrebujemo jasne smernice, kdo, kaj in kdaj poučuje. Potrebujemo usposobljene učitelje in gradiva, prilagojena starosti otrok. Potrebujemo tudi odprto razpravo o tem, kako zaščititi otroke v digitalnem okolju, kjer pasti nikoli ne spijo.
In predvsem, potrebujemo pogum. Pogum, da priznamo, da problem obstaja. Pogum, da o njem govorimo. In pogum, da nekaj ukrenemo.

Kaj lahko naredimo danes o spolni vzgoji?
- Starši naj začnejo pogovor že zgodaj, preprosto, jasno in prilagojeno starosti. Ni treba, da vse povedo naenkrat. Pomembno je, da otroku dajo občutek varnosti in odprtosti.
- Šole naj spolno vzgojo izvajajo načrtno, sistematično in vsako leto. Tako kot učimo matematiko ali zgodovino, naj učimo tudi o življenju, telesu in odnosih.
- Družba mora zahtevati spremembe v sistemu. Tako, da se spolna vzgoja ne obravnava več kot nekaj “dodatnega”, ampak kot ključen del razvoja vsakega otroka.
Otroci si zaslužijo več
Ko otrok pri desetih letih doživi nekaj, česar ne bi smel niti poznati, potem ne moremo več govoriti o “redkih primerih” ali “izjema, ki potrjuje pravilo”. To je sistemski problem, ki ga ne rešujemo dovolj hitro.
Vsak otrok si zasluži, da odraste v varnem okolju. Da pozna svoje telo, svoje pravice in meje. In da ima ob sebi odrasle, ki ga zaščitijo ne pa molčijo, ko je najbolj ranljiv.
Če kot družba ne bomo ukrepali zdaj, bomo čez nekaj let ponovno prebirali podobne številke. Le da bodo takrat še višje. In posledice še hujše.
Napisal: K. J.
Vir: Facebook, mlad.si, metropolitan.si, sta
The post Ko otrok pri 10 letih proda telo za denar – Zakaj še vedno nimamo spolne vzgoje? first appeared on NaDlani.si.