Ko novinarka postane nasprotnica sogovornika, RTV izgublja razlog za obvezni prispevek – v nedeljo pa je to zadostni razlog ZA

Včerajšnji nastop novinarke RTV v pogovoru z Alenko Jeraj je pri mnogih gledalcih pustil jasen vtis: javna televizija ni več prostor nepristranskega informiranja, ampak vse pogosteje prostor ideološkega navijanja. In prav zato se vse več ljudi upravičeno sprašuje, zakaj bi morali tak program sploh obvezno plačevati.

Naloga novinarja na javni televiziji ni, da se s sogovornikom prepira, ga vzgaja ali mu daje vedeti, da je njegovo mnenje manj vredno. Naloga novinarja je, da sprašuje korektno, profesionalno in enako do vseh. Ko pa gledalci vidijo, da se novinarka z gostjo očitno ne pogovarja zato, da bi javnost dobila odgovore, ampak zato, da bi jo prekinjala, ji oporekala in jo postavljala v podrejen položaj, to ni več novinarstvo. To je aktivizem.

In prav tu je bistvo problema RTV Slovenija.

Javna televizija bi morala biti medij vseh državljanov. Levi, desni, sredinski, neopredeljeni – vsi jo plačujemo. Zato bi morali vsi od nje dobiti enako mero spoštovanja, profesionalnosti in objektivnosti. Toda v praksi je vse prevečkrat videti drugače. Prevečkrat deluje, kot da je del javne RTV prepričan, da nima dolžnosti poročati uravnoteženo, ampak da mora “pravilno” usmerjati javnost.

Če je javni servis politično in ideološko pristranski, potem pade tudi glavni argument za obvezni RTV-prispevek. Zakaj bi morali državljani pod prisilo financirati medij, ki jih ne obravnava enako in ki očitno ni več namenjen vsem, ampak predvsem eni miselnosti?

Včerajšnji nastop je bil zato več kot le neroden televizijski trenutek. Bil je še en opomnik, kako daleč je RTV od ideala javne, uravnotežene in vsem namenjene televizije. In dokler bo tako, bo vse težje prepričati ljudi, da je obvezni RTV-prispevek upravičen.

P.O.