Ko demenca udari z jezo: Kaj storiti, ko ljubljena oseba nenadoma postane agresivna?

Zgodilo se je hitro. Nežno ste se približali in predlagali: ”Greva v kopalnico, da se malce osvežiš?” A v trenutku je sledil odriv, vpitje in udarec.

In vi stojite tam – osupli, prizadeti, morda celo ranjeni – ter se sprašujete: Kaj sem naredil/-a narobe?

To je vprašanje, ki si ga svojci oseb z demenco zastavijo zelo prepogosto. In najtežji del? Na zunaj ni bilo nič narobe. A znotraj, v možganih osebe z demenco, poteka nekaj, kar je izjemno pomembno razumeti.

Ko telo spregovori namesto besed

Demenca ni le pozabljivost, je napredujoča bolezen, ki prizadene del možganov, ki vplivajo na razumevanje, čustveno uravnavanje, zmožnost presoje in ne nazadnje tudi zmožnost izražanja. Ko oseba ne zmore več povedati, da ji je neprijetno, jo je strah in jo nekaj boli, bo to povedala z vedenjem.

Agresivnost pri demenci zato ni namerna in ni znak slabe volje, trme ali nevzgojenosti, temveč je odziv telesa, ko je v stiski.

Napada ne jemljite osebno

Ljudje pogosto agresijo razumejo kot osebni napad. A pri demenci gre največkrat za odziv na notranji kaos – ne na vas. Oseba ne ve, kdo ste, in ne razume, kaj počnete. Morda misli, da ji grozite ali da jo nekdo sili v nekaj nevarnega.

In prav zato se mora vaš odziv začeti z notranjo stabilnostjo in zavedanjem, da niste vi krivi. Agresija ni odraz resničnega odnosa ampak bolezni.

Kako se odzvati, ko pride do izbruha?

1. Ustavite se in zadihajte.
Ne odzivajte se impulzivno. Dve sekundi tišine in vaš mirni odziv lahko preprečita stopnjevanje konflikta.

2. Ne razlagajte in ne sprašujte.
Izjave kot »Kaj ti je narobe? Saj ti hočem le pomagati!« povečajo pritisk.
Namesto tega mirno recite:
»Vidim, da ti ni lahko.«
»Sem tukaj. Si na varnem.«

3. Umirite prostor.
Izklopite televizijo, zatemnite luči, odstranite druge ljudi.

4. Upočasnite vse – gibanje in govor.
Gibajte se počasi, govorite tiho. Ne glejte neposredno v oči, saj oseba to lahko dojame kot grožnjo.

5. Ohranjajte fizično razdaljo, a čustveno bližino.
Če vas oseba odriva, se odmaknite pol metra, a ostanite prisotni.
»V redu. Ne bom te silil/-a. Samo tukaj sem.«

6. Dajte osebi občutek nadzora.
Vprašanja, ki omogočajo izbiro, lahko zmanjšajo napetost:
»Bi raje sedel/-la ali stal/-la?«
»Lahko poskusiš sam/-a. Jaz sem tu, če potrebuješ pomoč.«

7. Dovolite tišini, da opravi svoje.
Včasih ni treba reči ničesar. Prisotnost, topel pogled ali blag dotik (če je sprejet) zadostujejo.

Ko nič ne pomaga – kaj potem?

Včasih je izbruh premočan in takrat je najbolje, da se umaknete zaradi svoje varnosti. Po desetih ali petnajstih minutah lahko poskusite znova vendar z drugačnim tonom in pristopom.

Kaj pa, če se agresija ponavlja?

Če izbruhi postajajo pogosti in obremenjujoči, to presega vprašanje vsakdanje nege. Postane vprašanje varnosti, kakovosti življenja in vaših osebnih meja.

Pogovorite se z zdravnikom, saj je agresija lahko tudi posledica:

• neželenih učinkov ali interakcij zdravil,
• bolečine (zobje, sklepi, mehur),
• okužbe,
• pomanjkanja spanja,
• napredovanja bolezni.

Sočutje – tudi do sebe

Ljudje, ki skrbijo za osebo z demenco, pogosto čutijo krivdo, da niso dovolj potrpežljivi in da ne znajo dovolj dobro pomagati. A resnica je: delate največ, kar zmorete! In včasih je največ samo biti tam. V trenutku, v tišini, z roko, ki ne sili, ampak čaka.

Tudi, ko vas oseba ne prepozna več še vedno čuti vašo toplino in bližino.

Ne pozabite – agresija ni vaša krivda ampak posledica bolezni!

Vir: Spomnim se – Celostna podpora pri demenci

The post Ko demenca udari z jezo: Kaj storiti, ko ljubljena oseba nenadoma postane agresivna? appeared first on domžalec.si.