Knjižni molj sprašuje: TJAŠA OBAL

Se lahko na kratko predstavite?

Sem Tjaša in sem šolska knjižničarka. Že drugo leto zapored hodim na Tečaj kreativnega pisanja in ustvarjam zgodbe. Sem tudi reiki terapevt. najboljše me opišejo spodnji trije stavki. Zaljubljena v življenje. Vsak trenutek, dogodek, oseba na poti pomeni izkušnjo rasti. Zaljubljena v branje. Vsaka knjiga na poti pride takrat, ko jo najbolj potrebuje. Zaljubljena v proces pisanja, ki ji odstira plašnice in odpira nove poglede.

Ali verjamete v umetnost? Če da, zakaj, in če ne, zakaj?
Verjamem. Umetnost je edina, ki iz človeka izvabi tisto, določeno, lepoto, ki je skrita oz. jo v vsakodnevnem tempu težko opazimo.

Katere vrste poslanstev, smislov, namenov, ciljev, itd., ima leposlovno ustvarjanje, na osebni ravni avtorja/-ice (tj. z osebne perspektive avtorja)?

Mislim, da različna in je to čisto odvisno od avtorja samega. Eni pišejo osebno izpovedno, drugi jemljejo različne motive, ki jih predelujejo. Tretji spet drugo. Smisel leposlovja zame je, da je dobro napisano – jezik, da zgodba teče in, da se do neke mere lahko s knjigo identificiram.

Katere vrste poslanstev, smislov, namenov, ciljev, itd., ima leposlovno ustvarjanje, na širši družbeni ravni (tj. s širše družbene perspektive)?

Ustvarjati mozaik različnih zgodb, da človeku odpira različne kanale (čustveni, razumski itd.).

Kaj je osnovni, poglavitni smisel kulture (v širšem pomenu te besede)?

Človeku ponuditi nekaj več, nekaj, kar je nad vsakdanjikom.

Kaj je osnovni, poglavitni smisel umetnosti nasploh?

Da se človek začne spraševati kaj je njegov smisel in da vidi, da ustvarjanje vodi iz osebnih kriz.

Kaj je osnovni, poglavitni smisel leposlovne umetnosti?

Da se človek začne spraševati kaj je njegov smisel in da vidi, da ustvarjanje vodi iz osebnih kriz.

Kakšno je prevladujoče mnenje slovenskega leposlovnega bralstva o leposlovnih avtorjih/-icah kot osebnostih?

Težko odgovorim na to vprašanje, ker v Sloveniji prevladuje par avtorjev, ki pobirajo nagrade in se tiskajo, ostali pa so v senci. Nek nov avtor pa sploh ne more priti nikamor. Zato je slovenski bralec priseljen vedno znova brati ene in iste avtorje.

Kakšno je prevladujoče mnenje slovenskega ljudstva oz. prebivalstva RS o leposlovnih avtorjih/-icah kot osebnostih?

Ne vem.

Katerim osnovnim etičnim vodilom naj pri svojem leposlovnem ustvarjanju sledi avtor/-ica?

Ostane zvesta sebi. Da ne piše nekaj kar je moderno ampak ohranja svoj slog skozi vsa dela in predvsem, da ne povzema tujih idej.

Tjaša Obal

Ali in če da, kako se naj v leposlovnem delu odraža ‘družbena soodgovornost’ avtorja/-ice?

Skozi kakšen lik v romanih.

Kako se pripravite na pisanje, ali čakate na navdih ali ga kako izvabite, in če, potem me zanima, na kakšen način vam to uspe?

Če si radoživ vidiš navdihe vsepovsod. Je pa res, da je od navdiha do zgodbe potrebna pot. Osebno me navdih za zgodbo preplavi, ko me nekaj na družbenem ali osebnem področju zadane v živo. Ko ob kakšnem takšnem dogodku ne morem izklopiti notranjega glasu. Takrat nastanejo moje zgodbe.

Ste odprti za predloge urednikov, recenzentov, ali je vaša umetniška vizija zaključena ko delo zaključite?

Do določene mere sem odprta za predloge urednikov, vsekakor poznajo ene stvari bolje kot pa sami avtorji. Mnenja recenzentov so pa itak subjektivna in velikokrat pod vplivi založb, trga in tako naprej, sploh v Sloveniji.

Kaj je vaš namen kot avtor, kakšne občutke ali reakcije želite izzvati iz bralcev?

Moje zgodbe so napisane tako, da razgalijo tiste delčke v nas, ki jih želimo skriti, si jih ne priznati. Ampak nas počasi razjedajo. Liki v mojih zgodbah so razgaljeni in razčlenjeno je njihovo psihično stanje.

Jemljete pisanje kot delo, hobi ali kaj drugega?

Kot hobi, ki me zelo zelo izpolnjuje. Želela bi si, da bi nekoč lahko samo pisala.

Kdaj je knjiga zaključena?

Ko avtor zapiše stavek, odlomek in začuti, da lik, liki ne morejo, želijo spregovoriti ali da so povedali vse.

Kakšen je vaš postopek pisanja?

Ko me obišče navdih si na hitro skiciram oporne točke, če takrat nimam časa. Potem pa najhitreje napišem zgodbo. Če pa imam čas pa se takoj lotim pisanja. To drugo mi je ljubše, ker potem mi teče pisanje.

Kakšno je pri vas razmerje med idejo in rokodelstvom?

Trudim se, da bi idejo čimbolj avtohtono prenesla iz glave na papir. Tako dolgo pilim, da začutim, da se ideja v glavi približno ujema z napisanim.

Kakšna je vaša poetika, katere standarde v besedilu skušate doseči?

Težko rečem. Moj jezik je zelo neposreden, brez olepševanj ampak pri tem se trudim, da je pravilno napisano, zato, da pripoved lepo teče za bralca. Pomembno mi je, da vse elemente, ki jih vključiš v pisanje /like, predmete, prostore) povežeš v celoto.

Kakšna je za vas razlika med pisanjem poezije, proze, dramatike, esejistike, publicistike in neumetniških besedil?

Velika. Sama pišem samo prozo, ker vse ostalo zahteva popolnoma drugačen pristop. Všeč mi je, če avtor piše tisto kar obvlada, se tega drži, postane znan po tem.

Bi bili zaradi literature raje slavni ali bogati?

Slavna (ha, ha, ha ….).

Kaj je za vas knjiga v prvi vrsti, umetniški izdelek ali prodajni artikel?

Umetniški izdelek. Pa tudi nekaj, kar mi pomaga pri mojem osebnostnem razvoju.

Kaj za vas pomeni oddati tekst, izdati tekst, promovirati tekst?

Globoko v sebi mi to pomeni veliko. Sem ponosna nase. Promovirati tekst pa je druga zgodba.

Opišite bralca.

Biti bralec je dodana vrednost vsakega posameznika v njegovem življenju.