Knjižni molj sprašuje: NINA BABIČ

I. AVTOR

1. Se lahko na kratko predstavite? Kdo ste, od kod prihajate in kako se je začela vaša literarna pot?

Sem Nina Babič in prihajam iz Slovenske Bistrice. Moja literarna pot se je začela pred dobrim letom, ko sem po težki osebni izkušnji svoja občutja začela zapisovati na papir. Iz tega je nastala moja prva knjiga, Skrivnost, ne izbira, danes pa je pred izidom že moja druga knjiga, pesniška zbirka Iluzija med svetlobo in senco.

2. Kdaj ste si prvič rekli: »Zdaj sem avtor«? Kaj je bil tisti trenutek ali dogodek?

Kot avtorja sem se začutila šele takrat, ko je napisana knjiga dobila prve bralce. In kasneje, ko sem pričela dobivati tudi mnenja in vtise o prebranih besedah.

3. Kaj vam danes pomeni pisanje? Je predvsem potreba, delo, veselje, način razmišljanja, poslanstvo – ali kaj drugega

Zame je pisanje terapija. Bila je moja terapija že v otroških letih, ampak pa sem to željo po pisanju z odraščanjem izgubila. Sedaj sem jo ponovno našla. Že od nekdaj sem veliko raje pisala, kot govorila in še danes lažje napišem roman, kot opravim nekaj minutni pogovor.

4. Od kod prihajajo vaše ideje in navdih? Kdo ali kaj vas pri ustvarjanju najbolj spodbuja?

Pisanje zame predstavlja način izražanja sebe in svojih doživljanj. Zato moje pisanje vedno nosi nekaj mene. Pišem iz osebnih izkušenj in občutij, skozi pisanje pa poskušam razumeti tudi sebe samo. Hkrati upam, da lahko del tega, kar sem doživela, najde pot tudi do bralca.

II. KNJIGA

5. Predstavite nam svojo knjigo. Kaj je njena osrednja tema, misel oziroma zgodba in kaj je bilo izhodišče zanjo?

Iluzija med svetlobo in senco je pesniška zbirka, ki spremlja žensko na poti skozi doživljanje odnosa. Pot jo vodi skozi najlepše trenutke, vse do najbolj temačnih, na koncu pa do svetlobe, kjer ponovno najde svojo moč.

Zgodba ni povedana neposredno, temveč skozi podobe narave, svetlobe, sence in prostora. Tako lahko bralec ustvari tudi svojo podobo odnosa, v katerega se je ujel.

Izhodišče zanjo je bila moja osebna izkušnja, vendar sem želela občutke preoblikovati tako, da lahko v njih nekaj svojega najde tudi bralec. Predvsem pa, da začuti, da v svoji izkušnji ni sam.

6. Kaj vam pomeni naslov knjige? Kako je nastal in v kakšnem odnosu je z vsebino?

Iluzija med svetlobo in senco je povzetek celotne zgodbe. V zbirki se prepletajo motivi svetlobe in sence, ki ponazarjajo notranje občutke osebe, ki skozi zgodbo živi v iluziji. Ta se začne razkrivati šele takrat, ko najde svoj notranji glas in svetlobo, ki jo je tako vztrajno iskala.

7. Zakaj je ta knjiga nastala prav zdaj? Je povezana s konkretnim obdobjem, dogodkom ali življenjsko izkušnjo?

Zgodba je nastala kot poetična verzija moje prve knjige, ki je nastala iz osebne izkušnje. V poeziji sem lahko vstopila še globlje v občutke in jih izrazila na način, ki bralcu pušča več prostora za lastno interpretacijo.

8. Kaj vam knjiga pomeni osebno? Kaj je v njej najbolj vašega?

Knjiga je zame terapija. Takrat, ko sem jo pisala in sedaj, ko jo berem. Zame je opomnik, kako nizko sem si dovolila pasti in kako visoko sem se znala tudi dvigniti. V njej sem jaz, moj notranji svet, ki sem ga doživljala skozi takratno obdobje.

9. Kako je knjiga nastajala? Kako poteka vaš ustvarjalni proces – od prve zamisli do končnega besedila?

Iluzija med svetlobo in senco je nastajala skoraj pol leta. Začela se je kot moje “najstniške ljubezenske pesmi”, kot jim pravim sama. Nastajale so povsem spontano, običajno v naravi, ko sem bila sama s svojo tišino in mislimi.

Kasneje pa sem vedela, da jih želim dodelati in vanje prinesti več globine. Kot novinka v pisanju sem upoštevala tudi številne nasvete izkušenih avtorjev.

Na končno različico zbirke sem sama zelo ponosna, saj niti sama nisem vedela, da zmorem napisati celotno pesniško zbirko.

10. Kaj je pri pisanju težje: najti pravo idejo ali jo znati dobro izpeljati? Koliko je pri tem pomembna vztrajnost, disciplina in obrt?

Jaz bi rekla, da je težje najti pravo idejo. Ko najdeš temo, o kateri želiš pisati, sploh, če je to tema, ki si jo doživel sam, je pisanje lahko lahkotno in preprosto. Sama ne pišem zato, ker bi se čutila dolžno, da moram nekaj napisati. Pišem takrat, ko imam navdih in voljo.

11. Kako pomemben je za vas slovenski jezik? Koliko pozornosti namenjate iskanju prave besede, jeziku in razvijanju lastnega izraza?

Slovenski jezik mi je pomemben, še posebej v času, ko marsikatero slovensko besedo radi zamenjamo s tujo.

Sama imam velikokrat težavo najti eno samo besedo, ki bi povedala vse, kar želim izraziti. Prav zato mi je poezija postala tako blizu. V njej lahko skozi več besed in podob ustvarim nekaj, kar si bralec predstavi in začuti na svoj način.

12. Kako bi opisali svojo poetiko? Katerim načelom, vrednotam ali merilom sledite pri pisanju?

Pri pisanju sledim predvsem iskrenosti. Moje besede in misli izhajajo iz mojega doživljanja in notranjega sveta. Pomembno mi je, da ne pišem nečesa samo zato, ker bi zvenelo lepo, ampak zato, ker nekaj v meni želi biti povedano.

13.Kako sprejemate odzive urednikov, recenzentov in drugih bralcev? Kdaj veste, da je besedilo zares končano?

Vsako mnenje in vsak odziv sta mi pomembna. Rada sprejemam tudi kritike, ker verjamem, da lahko samo tako rastem in vsakič napišem nekaj boljšega in kakovostnejšega.

Zame besedilo verjetno nikoli ni zares končano. Ker pišem iz sebe in svojih izkušenj, bi velikokrat kasneje še kaj dodala ali spremenila. Vsak dan namreč drugače doživljam, čutim in vidim svojo situacijo. Zato se trudim predvsem najti bistvo svojega pisanja in v njem pustiti dovolj prostora, da se lahko najde tudi bralec.

14.Kako pomembni so za vas naslovnica, oblikovanje, ilustracije in fotografije? Kdaj knjiga po vašem mnenju postane celovito umetniško delo?

Naslovnica knjige je zame zelo pomembna. Je prva, ki bralca pritegne ali pa ga ne. Tudi oblikovanje, ilustracije in fotografije morajo biti smiselne in povezane s vsebino. Sama zelo težko berem knjige, ki so strnjene v nekaj poglavij. Knjiga, ki jo berem, mora dihati – pustiti bralcu čas, da vdihne, in prostor, da razmisli.

15.Kaj si želite, da bi vaša knjiga sprožila pri bralcu? Katero misel, občutek, vprašanje ali izkušnjo naj bi odnesel s seboj?

Želim, da moja knjiga bralcu nastavi ogledalo. Da v njej prepozna sebe. Da mu skozi mojo izkušnjo pomaga prehoditi tudi del njegove poti. Predvsem pa, da skozi moje besede spozna, da v svoji izkušnji ni sam.

III. AVTOR, LITERATURA IN SVET

16. Kaj je po vašem mnenju temeljni smisel literarnega ustvarjanja? Kaj literatura pomeni vam osebno in kaj lahko pomeni družbi?

Zame je literaturno ustvarjanje predvsem pomoč pri rasti in razumevanju sebe in drugih. Literatura človeku omogoča, da se ustavi, pogleda vase in v izkušnjah nekoga drugega prepozna tudi nekaj svojega.

17. Kaj sta za vas umetnost in kultura? Kakšna je njuna vloga v življenju posameznika in družbe danes?

Umetnost je zame način izražanja tistega, česar včasih ne znamo ali ne zmoremo povedati neposredno.

Kultura pa je prostor, v katerem te izraze ohranjamo, povezujemo in predajamo naprej. Mislim, da človek skozi umetnost lahko bolje razume tako sebe kot druge.

18. Ali ima literarni ustvarjalec tudi etično in družbeno odgovornost? In če jo ima – kako naj se ta kaže v njegovem delu?

Mislim, da ima predvsem odgovornost do tega, kar napiše. Zame je pomembno, da pišem iskreno in da se zavedam, da lahko moje besede vplivajo na drugega človeka.

Ne mislim, da mora literatura dajati odgovore ali učiti, kako živeti. Lahko pa človeku pokaže, da v svojih občutkih in izkušnjah ni sam.

19. Katera knjiga ali kateri avtor je pomembno zaznamoval vaše življenje? Kaj ste od njega kot bralec ali ustvarjalec odnesli?

Težko bi izpostavila eno samo knjigo ali avtorja, ki bi odločilno zaznamoval moje pisanje. Vedno sem predvsem brala tisto, v čemer sem lahko prepoznala sebe, svoje občutke ali vprašanja. Mislim, da se je moj način pisanja bolj kot iz vpliva enega avtorja oblikoval iz mojega lastnega doživljanja in potrebe po izražanju.

IV. ZAKLJUČEK

20. Bi bili zaradi literature raje slavni ali bogati? Zakaj?

Zagotovo slavna. Ne zaradi slave same, ampak zato, ker bi tako lahko svoj glas širila širše. Če bi moje besede dosegle več ljudi in bi se kdo zaradi njih počutil manj samega ali dobil moč za svojo pot, bi mi to pomenilo več kot bogastvo.

21. Če bi vam vzeli besede in pisalo, kako bi poiskali svojo resnico?

Z branjem. Ali pa s svojimi mislimi.

22. Kaj po vašem mnenju naredi knjigo – knjigo? In kdo je vaš bralec, ki mu je vaše pisanje namenjeno?

Knjiga zame naredi predvsem iskrenost in pisanje iz samega sebe.

Moje pisanje je namenjeno vsem, ki v mojih besedah prepoznajo vsaj delček sebe. Tistim, ki ne upajo spregovoriti na glas in živijo v svoji tišini. Želim si, da skozi moje besede najdejo moč in poiščejo svojo svetlobo.