Kmalu konec zavajajočih napisov o izvoru medu

Od 14. junija naprej bodo morali proizvajalci in uvozniki medu na embalažah natančno navesti poreklo izdelka. Oznake tipa “mešanica medu iz EU in izven EU”, ki so doslej omogočale, da je v kozarcu lahko le ena kapljica evropskega medu, ostalo pa uvožen iz neznanih virov, ne bodo več dovoljene. Sprememba evropske direktive, ki je bila sprejeta predvsem po zaslugi Čebelarske zveze Slovenije, predstavlja pomemben korak k večji transparentnosti na trgu, ki ga pesti visok delež ponarejenih izdelkov.

Po novih pravilih bodo morali proizvajalci na embalaži navesti vse države porekla v padajočem vrstnem redu glede na delež, in sicer z natančnostjo na pet odstotkov. Primer: »Slovenija 45 %, Madžarska 30 %, Kitajska 25 %«. Če je med 100-odstotno slovenski, bo preprosto pisalo »Slovenija 100 %«.

Označba mora biti v osrednjem vidnem polju embalaže, da jo potrošnik takoj opazi. Pravila veljajo za celoten evropski trg, tako za med iz držav članic EU kot za uvoženega iz tretjih držav. Veljajo tudi za male embalaže (pod 30 gramov), ki se uporabljajo v hotelih in gostinskih lokalih – tam bo dovoljena dvočrkovna koda države (npr. SI 100 %).

Med, ki bo na trg dan pred 14. junijem 2026, bo lahko prodajan do porabe zalog. To pomeni, da bodo stari kozarci z nejasnimi oznakami lahko še nekaj časa na policah.

Do zdaj je na tem področju veljala relativno mehka zakonodaja, ki je dovoljevala splošne oznake. Predsednik Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) Boštjan Noč je to opisal slikovito: »To pomeni, da je lahko v kozarcu en odstotek, ena kapljica slovenskega ali evropskega medu, ostalo pa je od bogve kje.«

Testiranje Evropske komisije je sicer pokazalo, da je kar 46 odstotkov naključno izbranih vzorcev medu na evropskem trgu verjetno ponarejenih ali vsebuje dodane sladkorne sirupe.

V Sloveniji deluje med 10.000 in 12.000 čebelarjev z okoli 200.000 čebeljimi družinami. Glede na število prebivalcev smo »najbolj čebelarski narod na svetu«. Kar 80 odstotkov potrošnikov kupuje med neposredno od čebelarjev, kar krepi zaupanje. V nasprotju s tem se v večini Evrope med prodaja predvsem v trgovskih centrih, kjer so nove oznake še posebej pomembne. Slovenskega medu se izvozi malo, saj običajno nismo samozadostni.

A. J.