Klinični psihologi, psihiatri in pediatri kritični do predloga zakona o psihoterapevtski dejavnosti

Predstavniki kliničnih psihologov, psihiatrov in pediatrov so kritični do predloga zakona o psihoterapevtski dejavnosti. Predlog uzakonja tudi psihoterapevtske pristope, ki niso znanstveno utemeljeni, so opozorili v izjavi za medije. V zdravstvo spušča zdravstvene delavce brez ustrezne izobrazbe, kar bi škodilo področju duševnega zdravja, menijo.

Klinična psihologinja Andreja Mikuž je v izjavi po srečanju z novinarji na zdravniški zbornici poudarila, da bi sprejetje predloga zakona ljudem otežilo razlikovanje med pomočjo v zdravstvenem sistemu in med pomočjo izven, ki nosi določene vrste tveganja.

Prav tako bi sprejetje zakona otežilo delo mreže zdravstvenih služb. Bistvena težava predloga je, da ne upošteva mreže služb na primarni, sekundarni in terciarni ravni. Poleg tega ne upošteva že vzpostavljenih preventivnih storitev v zdravstvu, ki tečejo po njenem mnenju zelo dobro v sodelovanju z drugimi službami in osebjem.

Kritična je bila tudi so psihoterapevtskih pristopov, ki bi jih psihoterapevti skladno s predlogom lahko izvajali v zdravstvu. Gre za pristope, ki jih je potrdila evropska zveza za psihoterapijo, dokončno pa jih bo sprejelo ministrstvo za zdravje v soglasju z zbornico. Po besedah Mikuž ta evropska zveza ni relevantno telo, med drugim zato, ker nekateri od pristopov, navedenih pri zvezi, temeljijo na psevdoznanosti. “Le peščica je takih, ki bi jih lahko po kriterijih z dokazi podprtih psiholoških terapij prepoznali kot uporabne in niso v kliničnih smernicah za zdravljenje ljudi s težavami v duševnem zdravju ali duševnimi motnjami,” je opozorila.

Tudi specialistka otroške in mladostniške psihiatrije Urša Mrevlje Lozar je do predloga zakona izjemno kritična. “Ta zakon uzakonja kot zdravstvene delavce ljudi z po našem mnenju neustrezno izobrazbo,” je poudarila. “Novi poklic bi regulirala zbornica, ki še ni ustanovljena in nima kompetenc,” je dejala.

Menijo sicer, da bi moralo biti področje psihološkega svetovanja in pomoči urejeno. “Absolutno je treba to področje regulirati,” je poudarila Mrevlje Lozar. S tem bi posamezniki lažje sprejeli informirano odločitev, na koga se lahko obrnejo v primeru manjših duševnih stisk ali življenjskih prelomnic. Hkrati pa je treba po njenem mnenju jasno ločiti, da gre pri psihoterapiji za področje psihološke pomoči izven zdravstva.

Predlog zakona o psihoterapevtski dejavnosti je danes potrdila vlada. Predlog, čigar cilj je večja dostopnost do psihoterapije, umešča psihoterapijo med zdravstveno dejavnost, določa pogoje za opravljanje tega novega poklica in uvaja zbornico, ki bi psihoterapevtom podeljevala licence, so izpostavili na ministrstvu za zdravje.