Klima ali ventilator: kdaj je poraba električne energije res nižja

Ventilator lahko deluje skoraj ves dan, pa bo praviloma še vedno porabil manj električne energije kakor klimatska naprava v nekaj urah. Toda primerjava ni tako preprosta, kot nakazuje račun za elektriko. Ventilator namreč prostora ne hladi. Premika zrak in človeku pomaga, da vročino lažje prenaša. Klima dejansko znižuje temperaturo, odvaja odvečno vlago in lahko ohladi tudi močno pregreto stanovanje.

Odločitev zato ni samo vprašanje vatov, temveč tudi zunanje temperature, lege stanovanja, vlažnosti in tega, kdo biva v prostoru. V prijetno toplem večeru je uporaba klimatske naprave pogosto nepotrebna. Med večdnevnim vročinskim valom pa ventilator ne more vedno zagotoviti dovolj varnega in udobnega okolja.

Razlika v porabi je velika, vendar ne opravljata istega dela

Običajni namizni ali stoječi ventilatorji imajo moč nekaj deset vatov. Evropska pravila med gospodinjske ventilatorje uvrščajo naprave z električno vhodno močjo do 125 vatov. Klimatska naprava med delovanjem praviloma potrebuje več sto vatov, pri nekaterih modelih pa trenutna poraba preseže tudi en kilovat.

Ventilator z močjo 50 vatov bi v desetih urah porabil približno 0,5 kilovatne ure elektrike. Klima s povprečno električno močjo 700 vatov bi enako količino porabila v manj kot eni uri. Dejanska poraba klime sicer ni ves čas enaka. Sodobna inverterska naprava po doseženi temperaturi zmanjša moč, medtem ko stara, slabo vzdrževana ali premajhna naprava pogosto deluje skoraj neprekinjeno.

Primerjava porabe je smiselna le ob upoštevanju učinka. Klima spreminja temperaturo prostora, ventilator pa predvsem občutek na koži.

Klima naprava v spalnici

Ventilator hladi človeka, ne prazne sobe

Zračni tok pospeši izhlapevanje potu in zato ustvari občutek nižje temperature. Termometer v prostoru se zaradi tega praviloma ne premakne. Ameriško ministrstvo za energijo opozarja, da je treba ventilator ugasniti, kadar v prostoru ni nikogar, saj njegovo delovanje prazne sobe ne ohladi.

Najbolj smiseln je pri zmerni vročini

Ventilator je varčna izbira zlasti zjutraj, zvečer in ponoči, kadar stanovanje še ni močno pregreto. Dobro se obnese tudi v prostorih, kjer temperatura ostaja približno med 24 in 27 stopinjami Celzija, zrak pa ni pretirano vlažen.

Učinek lahko izboljšamo z zgodnjim prezračevanjem, zapiranjem senčil pred neposrednim soncem in izklopom naprav, ki oddajajo toploto. Ventilator naj bo usmerjen proti ljudem, ne v odprto okno sredi najbolj vročega dela dneva, saj lahko takrat v stanovanje potiska še toplejši zrak.

Klima postane smiselna, ko se vročina kopiči več dni

Podstrešna stanovanja, prostori z velikimi steklenimi površinami in slabo izolirane hiše se lahko segrejejo toliko, da samo kroženje zraka ne prinese pravega olajšanja. Klima je učinkovitejša tudi ob visoki zračni vlagi, saj poleg hlajenja zrak razvlažuje.

Posebna previdnost je potrebna pri starejših ljudeh, majhnih otrocih, kroničnih bolnikih in vseh, ki vročino težje prenašajo. V takšnih okoliščinah ni smiselno vztrajati pri ventilatorju samo zaradi nižjega računa.

Prenosne klimatske naprave sicer hitro ohladijo posamezen prostor, vendar pogosto porabijo več energije in so manj učinkovite od kakovostno vgrajenih deljenih sistemov. Veliko toplote se lahko vrne skozi slabo zatesnjeno okensko odprtino, skozi katero je napeljana cev. Strokovnjaki opozarjajo, da so prenosne klime občutno dražje za uporabo od večine ventilatorjev.

Stropni ventilator v hiši

Najnižjo porabo prinese kombinacija obeh naprav

Najbolj gospodarno ni nujno izbrati samo ene naprave. Klima lahko prostor za krajši čas ohladi, ventilator pa nato pomaga ohranjati občutek ugodja pri nekoliko višji nastavljeni temperaturi.

Namesto 21 ali 22 stopinj je praviloma bolj razumno nastaviti približno 25 ali 26 stopinj. Prevelika razlika med zunanjo in notranjo temperaturo poveča porabo, hkrati pa je lahko neprijetna ob vsakem izhodu iz prostora. Stropni ventilator lahko omogoči višjo nastavitev termostata brez večje izgube udobja.

Vrata in okna naj bodo med delovanjem klime zaprta, filtri pa redno očiščeni. Zamašen filter zmanjšuje pretok zraka in podaljšuje delovanje naprave. Pomaga tudi pravočasno hlajenje prostora. Klima, vključena še pred največjo popoldansko vročino, lahko deluje enakomerneje, kakor če mora zvečer ohladiti že razgrete stene in pohištvo.

Račun je najnižji, kadar napravo izberemo glede na razmere

Ventilator bo skoraj vedno zmagal pri neposredni primerjavi porabljene elektrike. Najbolj uporaben je ob zmerni vročini, ponoči in povsod, kjer zračni tok že prinese dovolj olajšanja. Klima zahteva več energije, vendar ponuja učinek, ki ga ventilator ne more doseči.

Največja potrata nastane pri hlajenju praznih prostorov, odprtih oknih, prenizki nastavljeni temperaturi in delovanju ventilatorja, kjer ni ljudi. Premišljena kombinacija senčenja, nočnega prezračevanja, ventilatorja in zmerno nastavljene klime običajno prinese najboljše razmerje med udobjem in stroški.

Ventilator ponoči ni vedno najboljši na najvišji hitrosti: ta nastavitev je bolj zdrava

Klimo poleti mnogi nastavijo prenizko: zaradi te navade račun hitro zraste

Ne zlivajte vode iz klime proč – v resnici je tekoče zlato

Objava Klima ali ventilator: kdaj je poraba električne energije res nižja se je pojavila na Vse za moj dan.