Kje bi lahko potekal vrh Putina, Zelenskega in Trumpa?

Med potencialnimi gostitelji se omenjajo Budimpešta, Ženeva, Dunaj, Rim, Istanbul, Doha in celo Moskva, a zaradi pravnih in političnih zapletov dogovor še ni blizu. Priprave so se sicer okrepile po srečanju Trumpa in Putina na Aljaski prejšnji teden ter sestanku skupine evropskih voditeljev v Washingtonu.

Kot poudarjajo analitiki, bi Budimpešta lahko postala vodilna kandidatka za morebitni vrh, saj Madžarska ni članica ICC in zato ne bi bila pravno zavezana k aretaciji Putina. Direktor možganskega trusta OPEWI Michael Benhamou je pojasnil, da bi madžarski premier Viktor Orbán oba voditelja sprejel „z odprtimi rokami“.

Po njegovih besedah izbira lokacije presega golo logistiko. Gre tudi za politično sporočilo, predvsem za Trumpa, ki bi si prizadeval dogodek izkoristiti za politično podobo. „Če bi bilo odvisno od njega, bi to organiziral na enem od svojih igrišč za golf na Škotskem,“ je dejal Benhamou.

Euractiv medtem navaja, da bi Trump lahko izkoristil simboliko nekaterih evropskih prestolnic, a so hkrati prisotni resni zadržki. Rim bi ponujal verske in zgodovinske podobe, ki bi bile privlačne za ameriške konservativce, a Italija kot članica ICC Putina ne bi mogla gostiti brez razprave o pravnih posledicah.

Pravne in politične ovire

Kot poroča Euractiv, strokovnjaki opozarjajo, da bi bil nalog ICC za aretacijo Putina največja ovira pri organizaciji vrha. Švica in Avstrija naj bi predlagali podelitev imunitete v primeru mirovnih pogajanj, a bi to sprožilo burne domače polemike.

Lars Bangert Struwe, nekdanji generalni sekretar danskega atlantskega sveta, opozarja na politične posledice takšne poteze: „Če bo mirovni proces uspešen, bodo ljudje to spregledali. Če pa ne bo, bo kršenje pravnih norm postalo politično orožje.“

Trump je medtem nakazal, da bi želel najprej omogočiti dvostransko srečanje med Zelenskim in Putinom. „Samo videti želim, kaj se bo zgodilo,“ je dejal v pogovoru z ameriškim radijskim voditeljem Markom Levinom. Struwe pa je ob tem poudaril, da bi bilo bolje, če bi pri prvem pogovoru sodelovali tudi drugi partnerji.

Negotovost glede izvedbe

Lokacije, kot sta Doha in Istanbul, se sicer omenjajo kot kompromisne možnosti, a imajo vsaka svoje politične pasti. Doha bi bila nevtralna, a za Trumpa brez večje simbolne vrednosti, medtem ko bi Istanbul zaradi zapletene turško-ameriške zgodovine morda naletel na odpor znotraj Trumpove baze.

Tako Struwe kot Benhamou opozarjata, da je ključno vprašanje, ali do vrha sploh lahko pride, in ne zgolj kje. „Malo je znakov, da bi Putina trenutno zanimal resen mir,“ je dejal Struwe. Benhamou pa je dodal, da so za resna pogajanja potrebni uravnoteženi pogoji na bojišču, kar bi v praksi pomenilo okrepljeno evropsko prisotnost in ameriško vojaško podporo.

Po njegovem mnenju je dolgoročna nevarnost propad ukrajinskih obrambnih zmogljivosti do leta 2026, če ne pride do dodatne pomoči. „Prednostna naloga ni vzpostaviti mir takoj, temveč ustvariti pogoje, da bo Rusija pripravljena na pogajanja v prihodnosti,“ je sklenil.

Ana Koren

Foto: Tiskovna služba predsednika Ruske federacije/Wikimedia

Morda vas zanima tudi

Izjava dneva, 24. 8. 2025 (video)

Kaj vse lahko pozdravi jabolčni kis?

Zelišča, ki jih morate imeti doma so prava mala lekarna na vrtu

Grški piščanec s paradižnikom in feto: Krožnik, ki diši po Mediteranu

Zidanica za debel milijon, leteča predsednica in helikopterji

Mercedes-Benz: Urbano rudarjenje je ključ do ogljične nevtralnosti do leta 2039

Nova raziskava: Na videz različni asteroidi izvirajo iz istih starodavnih teles

10 znakov, da je vaš otrok nadarjen – bi jih prepoznali?

Katera mesta so po mnenju generacije Z najboljša za življenje?

Objava Kje bi lahko potekal vrh Putina, Zelenskega in Trumpa? je bila najprej objavljena na Portal24.