Kitajska v okolici Tajvana začela nove vojaške vaje

Kitajska je danes v okolici Tajvana začela obsežne vojaške vaje, v okviru katerih simulira zavzetje in blokado ključnih pristanišč samoupravnega otoka, poročajo tuji mediji. Tajvansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so njihove sile v stanju visoke pripravljenosti, navaja britanski BBC.

Predstavnik kitajske vojske Shi Yi je vaje po imenu Justice Mission 2025 (Misija pravičnost 2025), ki potekajo v zraku in na morju, opisal kot opozorilo zunanjemu vmešavanju in separatističnim silam, ki si prizadevajo za neodvisnost Tajvana.

Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Lin Jian je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP posvaril pred oboroževanjem Tajvana, ker da bi to okrepilo grožnjo vojne. Poimensko ni navedel nobene države. “Vsi zlovešči načrti za zaviranje ponovne združitve Kitajske so obsojeni na propad,” je dodal.

Iz kitajske vojske so po poročanju AFP sporočili, da bodo na tokratne vojaške vaje poslali vojsko, mornarico, letalstvo in raketne enote. Vojska je ob tem za torek napovedala izvedbo vaj s pravim strelivom, in sicer na petih območjih okoli Tajvana. Drugim letalom in plovilom so zato svetovali, naj se tem območjem izogibajo.

Tajvanske oblasti so aktivnosti kitajske vojske ostro obsodile. “Kitajska dejanja ne le da brutalno spodkopavajo obstoječo varnost in stabilnost Tajvanske ožine in indo-pacifiške regije, ampak predstavljajo tudi odkrit izziv mednarodnemu pravu in mednarodnemu redu,” so sporočili z urada tajvanskega predsednika.

Tajvansko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da je v bližini otoka naštelo 89 kitajskih vojaških zrakoplovov in 28 plovil vojske in obalne straže. Gre za največje število zrakoplovov kitajske vojske, ki jih je Taipei po oktobru 2024 naštel v enem dnevu, navaja AFP.

Kitajska je vojaške vaje v okolici Tajvana sprožila le nekaj dni potem, ko so ZDA napovedale, da bodo Tajvanu prodale orožje v vrednosti nekaj več kot 11 milijard dolarjev (okoli 9,4 milijarde evrov).

V odzivu na napoved prodaje orožja je sicer Peking Washington pozval, naj upošteva načelo ene Kitajske in nemudoma preneha oboroževati otok. Tega namreč Kitajska dojema kot del svojega ozemlja in je v okviru politike ene Kitajske že večkrat napovedala prevzem nadzora nad njim, po potrebi tudi s silo.