ARTICLE AD
Kibernetska varnost se je v Sloveniji v zadnjih letih uveljavila kot eno ključnih vprašanj sodobne družbe. Digitalizacija prinaša hitrejše storitve in nove priložnosti, hkrati pa odpira tudi prostor za napade. Nacionalni center SI-CERT je v letu 2024 zabeležil več kot 4500 incidentov, skoraj petina med njimi je bila posebej zahtevnih. Najpogosteje so šlo za napade z izsiljevalsko programsko opremo in vdore v sisteme javnih ustanov – kar kaže, da je slovenski digitalni prostor še vedno pod velikim pritiskom.
Mala podjetja kot šibek člen
Najbolj ranljiva ostajajo mala in srednja podjetja. Pogosto nimajo niti dovolj denarja niti strokovnjakov za resne varnostne rešitve. Zanašajo se na osnovne protivirusne programe, ki pa ne zadoščajo za obrambo pred ciljno usmerjenimi napadi. Posledično se povečuje povpraševanje po zunanjih storitvah, kot je MDR (Managed Detection and Response), kjer strokovnjaki v realnem času odkrivajo in rešujejo incidente.
Kritična infrastruktura pod drobnogledom
A kibernetska varnost ni izziv zgolj gospodarstva. Kritična infrastruktura, energetski sistemi, zdravstvene ustanove, komunikacijska omrežja, je vse bolj privlačna tarča. Slovenija zato vlaga v projekte, kot je ALiEnS-SOC, kjer umetna inteligenca pomaga varovati elektroenergetski sektor. Država pa mora slediti tudi evropski direktivi NIS2, ki uvaja višje standarde zaščite in obvezno poročanje o varnostnih ukrepih

Človeški faktor – največja nevarnost
Strokovnjaki se strinjajo, da so ljudje pogosto najšibkejši člen. Slaba gesla, klik na neznano povezavo ali odpiranje priponk ostajajo najpogostejši razlogi za uspešne napade. To pomeni, da je ozaveščanje ena najučinkovitejših obramb. Izobraževanje zaposlenih, pa tudi širše javnosti, je poceni ukrep, ki lahko prepreči večino incidentov.
Pogled naprej
V prihodnje kibernetske varnosti ne bo mogoče graditi zgolj na tehnologiji. Ključ bo v sodelovanju – med državnimi ustanovami, podjetji in evropskimi partnerji. Potrebujemo bolje povezane, bolj proaktivne varnostne centre, ki bodo delovali tako na nacionalni kot na globalni ravni. Nova direktiva NIS2 sicer spodbuja standardizacijo praks in večjo odpornost kritične infrastrukture, a bo njen uspeh odvisen od tega, ali bodo v proces dejavno vključeni vsi deležniki, od državnih organov do zasebnega sektorja.

Razmah umetne inteligence predstavlja dvojen izziv. Napadalci jo uporabljajo za avtomatizacijo napadov, a hkrati omogoča tudi naprednejšo obrambo. Algoritmi strojnega učenja lahko v realnem času prepoznajo nenavadne vzorce in hitro zaznajo grožnje. Projekti, kot je ALiEnS-SOC, kažejo, da Slovenija že išče inovativne pristope, da bi ujela korak z napadalci.
Izazivna prihodnost
Največji izziv ostaja usklajevanje med hitrim razvojem tehnologije in počasnejšim sprejemanjem varnostnih standardov. Incidentov bo skoraj zagotovo še več. Toda če bo Slovenija nadaljevala z vlaganjem v izobraževanje, evropsko sodelovanje in razvoj domačih strokovnjakov, se lahko ranljivost sčasoma zmanjša.
Kibernetska varnost nikoli ne bo dokončno dosežen cilj. Vedno bo tekma med napadalci in branilci. A s pravim pristopom je mogoče vzpostaviti temelje, ki bodo slovenski digitalni prostor naredili precej bolj odporen.
Pripravil: J.P.
Vir: SI-CERT, Monitor, Mipi, BSI, Pexels
The post Kibernetska varnost: Kako ranljiva je Slovenija? first appeared on NaDlani.si.