KGZS: Prehranske smernice temeljijo na neutemeljenih trditvah

Prehranske smernice, ki jih je objavila odhajajoča vlada, po oceni Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) temeljijo na neutemeljenih trditvah o vplivu živinoreje na okolje. “Temeljiti bi morale na preverjenih dejstvih, strokovnih argumentih in dejanskih razmerah slovenskega kmetijstva, ne pa na ideoloških izhodiščih,” so kritični.

Kot so izpostavili v KGZS, dokument, ki ga je vlada, ki opravlja tekoče posle, objavila minuli petek, ni bil usklajen s predstavniki kmetijskega sektorja.

Prehranske smernice med drugim navajajo, da ima goveje meso največji vpliv na okolje med vsemi vrstami mesa zaradi velikega odtisa na zemlji in v vodi, emisij toplogrednih plinov ter evtrofikacije, so povzeli v KGZS.

Prav tako piše, da naj bi imela svinjina manjši vpliv na okolje kot goveje meso, vendar še vedno večjega kot rastlinska hrana, medtem ko naj bi imela perutnina najmanj emisij med vrstami mesa, a lahko kljub temu negativno vpliva na okolje zaradi pridelave krme in emisij v okviru intenzivnih proizvodnih sistemov.

“KGZS izraža zaskrbljenost, da prehranske smernice pred objavo niso bile ustrezno usklajene s kmetijsko stroko ter da so v neposrednem nasprotju z drugim gradivom ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z naslovom Trajnostna oskrba s hrano v Sloveniji, v katerem so bile omenjene trditve že strokovno ovržene,” so poudarili na zbornici.

Podatki v publikaciji po pojasnilih zbornice kažejo, da kmetijstvo v Sloveniji prispeva približno 11 odstotkov vseh izpustov toplogrednih plinov, medtem ko energetika in promet skupaj ustvarita skoraj 60 odstotkov vseh izpustov. Največ toplogrednih plinov tako nastaja zaradi kurjenja fosilnih goriv, predvsem pri proizvodnji električne energije in v cestnem prometu, ne pa v živinoreji, so poudarili v KGZS.

Oprli so se tudi na podatke iz podnebnega poročila o stanju v kmetijstvu, ki kažejo, da kmetijstvo v Sloveniji emisije toplogrednih plinov že desetletja sistematično zmanjšuje.

Pomemben vidik, ki ga po mnenju KGZS ni mogoče prezreti, je tudi pozitivna okoljska vloga živinoreje. “Velik del slovenskega kmetijstva temelji na trajnem travinju, ki brez živinoreje ne bi bilo ustrezno vzdrževano. Ta območja pomembno prispevajo k vezavi ogljika, preprečujejo zaraščanje in erozijo tal ter ohranjajo biotsko raznovrstnost in kulturno krajino,” so zapisali.

“V takšnih gradivih, ko govorimo o nacionalnih smernicah, ni prostora za ideološke vsebine. Na podlagi ideologije veganstva in vegetarijanstva ne moremo oblikovati prehranskih smernic. Od stroke pričakujemo jasna izhodišča o tem, kaj je zdravo za ljudi, ne pa pristopa, ki govedorejo prikazuje predvsem kot onesnaževalca in zato spodbuja zmanjševanje porabe mesa,” je dejal predsednik zbornice Jože Podgoršek.

V KGZS so zaskrbljeni tudi zaradi “političnega ozadja” sprejemanja dokumenta. “Smernice so bile sprejete kljub številnim opozorilom stroke in pripombam deležnikov. KGZS zato poziva k pripravi novih prehranskih smernic, ki bodo temeljile na strokovnih argumentih, prehranskih potrebah ljudi ter dejanskih razmerah slovenskega kmetijstva in podeželja,” so sklenili.

Zaskrbljenost zaradi načina priprave in objave nacionalnih prehranskih smernic za leto 2025 so izrazili tudi predstavniki Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Inštituta za nutricionistiko in ljubljanske biotehniške fakultete. Kot opozarjajo, njihove pripombe večinoma niso bile upoštevane. Kritični so tudi do uporabe njihovih imen v dokumentu.