Kdo prevzame družinski grob po smrti najemnika? Pomemben je 90-dnevni rok

Ob dnevu spomina na mrtve številni obiskujejo pokopališča, urejajo grobove in se spominjajo svojih najdražjih. Ob tem pa se lahko pojavi tudi vprašanje, kdo je uradni najemnik družinskega groba in kaj se zgodi z najemom po njegovi smrti. Zakon določa, da ima grob lahko le enega najemnika, dediči pa se morajo dogovoriti, kdo bo prevzel najemno razmerje. Pri tem je posebej pomemben 90-dnevni rok, v katerem je treba uveljaviti pravico do najema.

Za družinski grob pogosto skrbi več sorodnikov, ki si med seboj razdelijo stroške, čiščenje in urejanje. Kljub temu je lahko kot uradni najemnik evidentirana le ena oseba.

Če je najemnik umrl, je treba urediti prenos najemnega razmerja. Pri tem ni dovolj, da svojci še naprej plačujejo grobnino in skrbijo za urejenost groba.

Družinski grob ima lahko le enega najemnika

Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti določa, da je najemnik groba lahko ena fizična ali pravna oseba.

Grob v najem odda upravljavec pokopališča na podlagi najemne pogodbe, pri čemer se upoštevajo tudi občinski predpisi in pokopališki red.

Če svojci niso prepričani, kdo je uradni najemnik, je priporočljivo najprej poiskati najemno pogodbo ali zadnji račun za grobnino.

Na podlagi teh podatkov lahko pri upravljavcu pokopališča preverijo, na koga se glasi najemno razmerje in ali so podatki še vedno aktualni.

Kdo ima prednost pri prevzemu groba?

Po smrti najemnika se morajo njegovi dediči dogovoriti, kdo bo prevzel pravico do najema groba.

Prednostno pravico ima dedič, ki je poravnal stroške pogreba umrlega najemnika.

To pomeni, da najemnega razmerja ne prevzame samodejno najstarejši otrok, zakonec ali sorodnik, ki živi najbližje pokopališču.

Dediči se morajo o prevzemu dogovoriti, pri čemer je smiselno upoštevati tudi, kdo bo v prihodnje skrbel za plačevanje grobnine in druge obveznosti.

Enaka pravila se smiselno uporabljajo tudi v primerih, ko je imel pokojni v najemu več grobov.

Pozor, pravico do najema je treba uveljaviti v 90 dneh

Ena najpomembnejših informacij za svojce je zakonsko določen rok za uveljavljanje pravice do najema.

Dedič, ki pravice do najema ne uveljavi v 90 dneh po smrti najemnika, to pravico izgubi.

Pomembno je, da rok začne teči z dnem smrti najemnika in ne šele po zaključku zapuščinskega postopka.

Zato svojcem ni priporočljivo čakati na zapuščinsko obravnavo, temveč naj čim prej stopijo v stik z upravljavcem pokopališča.

Če dogovor med dediči še ni sklenjen ali zapuščinski postopek še poteka, je treba o tem obvestiti upravljavca in preveriti, kako pravočasno uveljaviti pravico do najema.

Priporočljivo je tudi shraniti kopijo oddane vloge in dokazilo o njenem prejemu.

Če je najemnik umrl že pred daljšim časom, naj svojci preverijo, kakšno je trenutno stanje najemnega razmerja.

Katere dokumente potrebujete za prevzem najema?

Postopki se lahko med posameznimi upravljavci pokopališč razlikujejo, zato enotnega seznama dokumentov ni mogoče določiti.

Pri urejanju prevzema najema lahko upravljavec zahteva:

• Dosedanjo najemno pogodbo ali račun za grobnino.
• Osebni dokument bodočega najemnika.
• Dokazilo o smrti dosedanjega najemnika.
• Dogovor oziroma soglasja dedičev o prevzemu najema.
• Dokazilo o plačilu pogrebnih stroškov, kadar se uveljavlja prednostna pravica.

Pred obiskom upravljavca je zato priporočljivo preveriti, katere dokumente je treba predložiti in ali je treba izpolniti poseben obrazec.

Če zapuščinski postopek še ni zaključen, naj svojci preverijo tudi možnost naknadne dopolnitve dokumentacije.

Kdo plačuje grobnino in skrbi za urejanje groba?

Prevzem najema ne pomeni zgolj spremembe imena na najemni pogodbi.

Novi najemnik prevzame tudi obveznosti, povezane z najemnim razmerjem, med katere sodita plačevanje grobnine in skrb za grob v skladu s pogodbo ter pokopališkim redom.

Čeprav je uradni najemnik le ena oseba, si lahko družinski člani stroške in opravila razdelijo.

Priporočljivo je, da se svojci dogovorijo, kdo bo plačeval grobnino, skrbel za zasaditev in čiščenje ter organiziral morebitna popravila nagrobnika.

Takšen dogovor je koristno zapisati, saj lahko prepreči poznejše nesporazume.

Če se dediči glede prevzema najema ne morejo dogovoriti, je priporočljivo upravljavcu predstaviti okoliščine in po potrebi poiskati pravno pomoč.

Najem je mogoče prenesti tudi za časa življenja

Najemnik lahko za prenos najemnega razmerja poskrbi že za časa svojega življenja.

Zakon omogoča prenos najema na drugo zainteresirano osebo, pri čemer določa, da je prenos brezplačen in da ga pogodbeni pogoji ne smejo ovirati.

Postopek je treba urediti pri upravljavcu pokopališča, ki pojasni potrebne korake in dokumentacijo.

Prenos najema ne pomeni, da preneha obveznost plačevanja grobnine, temveč jo prevzame novi najemnik.

Pravočasna ureditev najema lahko prepreči zaplete

Ob urejanju družinskih grobov je poleg čiščenja, zasaditve in prižiganja sveč smiselno preveriti tudi, ali je najemno razmerje ustrezno urejeno.

Če pogodba še vedno glasi na pokojnega družinskega člana, naj svojci čim prej stopijo v stik z upravljavcem pokopališča.

Pravočasna ureditev dokumentacije lahko prepreči zaplete, nesporazume in dodatne skrbi v času, ko se družina že sooča z izgubo bližnjega.

Vir: Svet24

The post Kdo prevzame družinski grob po smrti najemnika? Pomemben je 90-dnevni rok appeared first on domžalec.si.