Kdo prejema milijone? Starost tistih, ki prejemajo borčevsko pokojnino, ostaja skrita – kaj je razlog za molk?

Kdo prejema denar iz državnega proračuna, koliko ga prejema in ali je do njega upravičen? Prav pri zadnjem vprašanju se je odprl oster spor, saj Informacijski pooblaščenec meni, da mora letnica rojstva prejemnikov ostati skrita, ustavni pravnik dr. Andraž Teršek pa takšno odločitev označuje za pravno nevzdržno.

Imena in zneski so javni, starost pa ne

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je mediju posredoval imena, priimke in zneske izplačil prejemnikov tako imenovanih borčevskih pokojnin oziroma dodatkov. Zavrnili pa so razkritje njihove letnice rojstva. Informacijski pooblaščenec je pritožbo medija zavrnil in presodil, da letnica rojstva ni neposredno povezana s porabo javnih sredstev.

Po presoji pooblaščenca javnost že z imenom, priimkom, višino prejemka in pravno podlago dobi dovolj informacij za nadzor. Letnica rojstva naj bi pomenila dodaten poseg v zasebnost, ki za takšen nadzor ni nujen. Medij je odločbo prejel le dva dni po vložitvi pritožbe, kar je glede na običajno trajanje upravnih postopkov sprožilo dodatna vprašanja.

Toda prav tu se zgodba zaplete. Pri pravici, povezani z dogodki izpred več kot 80 let, starost ni nepomembna podrobnost. Lahko je eden ključnih podatkov, s katerimi javnost preverja, ali je posameznik neposredni upravičenec ali družinski član nekdanjega upravičenca.

Teršek: Brez letnice je nadzor prazen

Ustavni pravnik dr. Andraž Teršek meni, da odločitev ne zdrži resne pravne in logične presoje. Po njegovem je letnica rojstva prav tisti podatek, ki omogoča preverjanje materialne upravičenosti do javnega denarja.

Lansko razkritje je namreč pokazalo, da je bilo pet neposrednih prejemnikov ob koncu druge svetovne vojne starih med osem in enajst let. Trije so bili rojeni leta 1937, preostali dve osebi pa leta 1935 in 1934. To samo po sebi še ne dokazuje nezakonitosti, odpira pa legitimna vprašanja o vrsti priznane pravice, obdobju sodelovanja in pravni podlagi za ugodnejšo odmero.

Teršek zato opozarja na nenavaden paradoks: javnost sme izvedeti, kdo prejema denar in koliko, ne sme pa dobiti podatka, s katerim bi lahko smiselno preverila okoliščine nastanka pravice. Po njegovem to pomeni, da nadzor obstaja predvsem na papirju, v praksi pa ostaja omejen.

Koliko denarja država namenja tem pravicam?

Število prejemnikov in skupni znesek izplačil se zmanjšujeta. Leta 2023 je bilo evidentiranih 3.906 prejemnikov, država pa je za te obveznosti namenila 6.630.496 evrov. Leta 2024 je 3.266 oseb prejelo skupno 5.769.828 evrov, leta 2025 pa je bilo po razčlenjenih podatkih 2.655 upravičencev, skupna izplačila pa so dosegla 4.813.600 evrov.

V dveh letih se je število upravičencev zmanjšalo za približno 32 odstotkov, skupni znesek pa za nekaj več kot 27 odstotkov. Samo med letoma 2024 in 2025 je bilo prejemnikov skoraj 19 odstotkov manj.

Med prejemniki leta 2025 je bilo 306 uživalcev starostnih, 73 invalidskih in kar 2.276 uživalcev družinskih oziroma vdovskih pravic. Prav slednji predstavljajo veliko večino vseh prejemnikov. Najvišji letni starostni dodatki so presegli 12.500 evrov, pet prejemnic pa je dobilo več kot 11.000 evrov.

Spor glede borčevskih pokojnin odpira vprašanje, koliko podatkov mora država razkriti javnosti in kje se začne varovanje zasebnosti.

Izraz »borčevska pokojnina« je lahko zavajajoč

V javnosti se pogosto ustvari vtis, da država vsem prejemnikom plačuje celotno posebno pokojnino. Pravna ureditev je bolj zapletena.

Državni proračun lahko krije celoten znesek, kadar upravičenec brez upoštevanja obdobij, priznanih po posebnih predpisih, ne bi izpolnil splošnih pogojev za upokojitev. V drugih primerih država krije le razliko med pokojnino, odmerjeno po posebnih pravilih, in pokojnino, ki bi pripadala po splošni zakonodaji.

Po smrti prvotnega upravičenca lahko vdova, vdovec ali drug družinski član pod zakonskimi pogoji pridobi vdovsko oziroma družinsko pokojnino. Zato mlajša starost prejemnika še ne pomeni, da se oseba predstavlja kot nekdanji borec. Lahko prejema pravico po umrlem partnerju ali družinskem članu.

Pridobivanje novih borčevskih starostnih in invalidskih pokojnin po posebnih pogojih se je sicer končalo že z začetkom veljavnosti slovenske pokojninske zakonodaje aprila 1992. Današnja izplačila izvirajo iz prej pridobljenih pravic in iz njih izvedenih vdovskih ali družinskih pokojnin.

Lanska odločitev je odprla vrata, letošnja jih je priprla

Informacijski pooblaščenec je leta 2025 odločil, da so imena, priimki in višine teh prejemkov javni, ker so povezani s porabo proračunskega denarja. V obrazložitvi je poudaril, da zakon prejemnikom javnih sredstev v tem delu zmanjšuje pričakovani krog zasebnosti.

Letnic rojstva takrat ni posebej presojal. ZPIZ jih je po navedbah medija posredoval sam. V novem postopku pa je pooblaščenec potegnil mejo drugače: ime in znesek sta neposredno povezana s porabo denarja, starost pa naj bi bila povezana le posredno.

To je tudi bistvo spora. Ali je letnica rojstva zgolj osebni podatek ali pa postane del javno pomembne informacije takrat, ko je starost neposredno povezana z zgodovinskim in zakonskim pogojem za nastanek pravice?

Možna bi bila tudi vmesna rešitev

Popolna objava podatkov ni edina možnost. Za neposredne prejemnike bi lahko objavili letnico rojstva, pri družinskih in vdovskih upravičencih pa zgolj starostni razred. Druga možnost bi bila objava anonimiziranega pregleda, iz katerega bi bilo razvidno, koliko neposrednih prejemnikov je bilo ob koncu vojne starih manj kot 12, 15 ali 18 let in na kateri pravni podlagi jim je bila pravica priznana.

Takšna rešitev bi varovala zasebnost, hkrati pa javnosti ne bi vzela možnosti preverjanja sistema. Kajti vprašanje ni, ali so vsi prejemniki sporni. Vprašanje je, ali mora država omogočiti dovolj podatkov, da se morebitne nepravilnosti sploh lahko odkrijejo.

Zdaj je na vrsti Upravno sodišče

Zoper odločbo Informacijskega pooblaščenca ni običajne pritožbe. Medij lahko v 30 dneh od vročitve vloži tožbo na Upravno sodišče, ki bo moralo presoditi, kje v konkretnem primeru poteka meja med varovanjem osebnih podatkov in pravico javnosti do nadzora nad porabo proračunskega denarja.

Primer tako že zdavnaj ni več le zgodba o borčevskih pokojninah. Postal je preizkus preglednosti države. Javnost namreč ne zahteva vpogleda v zasebno življenje prejemnikov, temveč odgovor na precej preprosto vprašanje: ali lahko preveri, zakaj in na kakšni podlagi se javni denar še vedno izplačuje?

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook, Omrežje X, ZPIZ

<p>The post Kdo prejema milijone? Starost tistih, ki prejemajo borčevsko pokojnino, ostaja skrita – kaj je razlog za molk? first appeared on NaDlani.si.</p>