Kdo je na Luni igral golf – in zakaj bi te to moralo zanimati

5. FEBRUAR – Nekateri dnevi se izgubijo v kaosu vsakdanjika, drugi pa pustijo pečat, ki seže daleč v prihodnost. Današnji dan je eden tistih, ki nam ponuja zanimivo kombinacijo dosežkov, prelomnic in, roko na srce, tudi nekaj temnih opomnikov iz zgodovine. Če mislite, da je to še en običajen datum, se pripravite na presenečenje.

Kako je Slovenija dokazala, da je več kot le drobec na zemljevidu

5. februarja 1992 – manj kot leto dni po tem, ko je Slovenija razglasila neodvisnost – smo postali polnopravna članica Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK). Morda se danes zdi samoumevno, da na olimpijskih igrah gledamo slovensko zastavo in poslušamo Zdravljico, a v tistem trenutku je bila to velika zmaga – predvsem politična in simbolna, ne zgolj športna.

Leto 1992 je bilo kaotično. Svet še ni vedel, kaj bo s Slovenijo – ali smo res samostojni, ali bomo obstali ali se bomo znašli v kakšni politični igri večjih sil? In potem so prišle olimpijske igre v Albertvillu. Naši športniki so prvič tekmovali pod lastno zastavo, ne več pod jugoslovansko. Si predstavljate ta občutek? Vsi so vedeli, da ne tekmujejo samo zase, ampak za narod, ki je bil še v plenicah samostojnosti.

Medalja v Franciji ni padla – a to ni bila ovira. Le nekaj mesecev kasneje, v Barceloni, smo dobili prvo olimpijsko odličje. Bron Urške Žolnir je bil več kot le športni uspeh – bil je dokaz, da smo majhni, a nismo nepomembni.

In danes? Slovenija je na olimpijskih igrah postala sinonim za trmo, talent in nepričakovane podvige. Od Tina Maze do Primoža Rogliča, od smučanja do kolesarstva – naši športniki so dokazali, da kvaliteta ne potrebuje kvantitete. Morda bi se lahko kaj naučili tudi na drugih področjih?

Ko ljubosumje uniči vse: Verdijev Otello in njegova večna aktualnost

Če kdo še vedno dvomi, da se zgodovina ponavlja, naj si ogleda Otella. Opera Giuseppeja Verdija, ki je 5. februarja 1887 premierno zaživela na odru milanske Scale, temelji na Shakespearovi tragediji in je popoln primer človeške narave v vsej svoji surovi obliki. Ljubosumje, manipulacija, izdaja, uničenje – če to ne zveni kot povzetek današnjega sveta, potem ne vem, kaj bi.

Smešno je, kako ljudje radi govorimo o napredku. Imamo pametne telefone, umetno inteligenco, letimo v vesolje – a še vedno pademo na iste trike kot pred stoletji. Ljubezen in zavist, moč in strah – ni pomembno, ali se dogaja na beneškem dvoru ali v korporacijski pisarni, mehanizmi ostajajo isti.

Verdijeva glasba je veličastna, a sporočilo opere je turobno: nekateri ljudje bodo vedno uničili druge zgolj zato, ker to lahko. In Otello, v vsej svoji tragični veličini, ni le zgodba iz preteklosti, ampak skoraj preroški opomnik današnjega časa.

Golf na Luni? Da, prav ste prebrali.

Ko pomislimo na pristanek na Luni, si predstavljamo resne, premišljene astronavte, ki izvajajo znanstvene eksperimente, zbirajo vzorce, postavljajo zastave. Kaj pa, če vam povem, da je 5. februarja 1971 eden od njih tam igral golf?

Alan Shepard, poveljnik misije Apollo 14, je s sabo na Luno pretihotapil golf palico in dve žogici. Zakaj? Ker je lahko. Ko so opravili vse resne naloge, je izkoristil trenutek in udaril prvo golf žogico na Luni – “miles and miles and miles”, kot je rekel sam.

Ta anekdota je čudovit opomnik, da človek, ne glede na resnost okoliščin, vedno najde način, da vmeša malo zabave. In če pomislimo – od takrat se nismo prav veliko vrnili tja. Morda je bil golf na Luni naš vrhunec?

Kongo: kolonialni pekel pod belgijsko krinko civilizacije

Če iščemo primer, kako daleč je šla kolonialna brutalnost, je Kongo pod belgijsko vladavino šolski primer – in ena najtemnejših zgodb 19. in 20. stoletja. 5. februarja 1885 je belgijski kralj Leopold II. uradno prevzel Svobodno državo Kongo – a to ni bila država, temveč njegova zasebna lastnina.

Leopold je bil odličen govorec – govoril je o civilizaciji, razvoju, napredku. V resnici? Zverinsko izkoriščanje, prisilno delo, množične usmrtitve, mučenje, odsekavanje udov. Milijoni mrtvih. Zaradi pohlepa enega človeka.

Ko danes poslušamo, kako nekatere države slavijo svojo kolonialno preteklost, je vredno vprašati: kako bi se počutili, če bi to doživeli na svoji koži?

Dan, ki nas uči več, kot si mislimo

Kaj nam pove 5. februar? Da lahko mala država doseže velike stvari, če ima pogum. Da človeška narava ostaja enaka, ne glede na tehnologijo. Da je raziskovanje vesolja veliko bolj zabavno, kot si mislimo. Da je zgodovina polna grozot, ki jih ne smemo pozabiti.

Vprašanje pa je: bomo to vzeli kot lekcijo ali bomo še naprej slepo verjeli, da se zgodovina ne ponavlja?

Napisal: E. K.

Vir: www, Freepik

The post Kdo je na Luni igral golf – in zakaj bi te to moralo zanimati first appeared on NaDlani.si.