Kdo je kdo – sodelavci

Sedeti na sestanku s sodelavci, kjer jih je prisotnih veliko, morda preveč, zna biti dolgočasno, zamorjeno, neučinkovito, a skozi humorno prizmo tudi zabavno. V tem zapisu sem poskušal zbrati različne tipe sodelavcev. Vsi imamo izkušnje vsaj z enim od spodaj omenjenih. Tudi sami se najdemo v kakšnem, nenazadnje smo tudi mi nekomu sodelavec. V vsakem primeru, nikoli ni odveč, če na posel gledamo s ščepcem humorja.
Pa gremo:

Poslovni turist (angl. business tourist)

Na sestankih je rad prisoten zaradi statusa in želje, da je “na tekočem”. O ničemer ne odloča, ničesar ne izvaja. Na sestankih, če se le da, ne prevzame nobene zadolžitve. Rad postavlja široka “strateška” vprašanja, ki debato običajno vrnejo na začetek.

Buldožer (angl. the steamroller / bulldozer)

Ekipo žene z glavo skozi zid. Hitrost mu pomeni več kot prava smer. Razpravo rad zapre z “dovolj smo debatirali, gremo, akcija!”, pogosto še preden so vsi pomisleki in ideje na mizi.

Večni skeptik (angl. perpetual naysayer)

Vsako idejo secira do zadnje podrobnosti in najde veliko razlogov, zakaj ne bo delovala. Sam običajno ne predlaga ničesar. Uničujoča kritika brez alternative je zanj najvišja oblika inteligence.

Hudičev advokat (angl. devil’s advocate)

Gradiva ni prebral, običajno ima “samo eno kratko vprašanje”. Ugovor vrže v prostor, ne da bi ga zagovarjal. Za razliko od skeptika v svoj ugovor pogosto niti sam ne verjame. Nikoli ne ponudi svojega predloga.

Samo še nekaj (angl. “one more thing”)

Ravno ko se sestanek zaključuje in vsi že pospravljamo prenosnike, reče: “Se lahko samo še za sekundo vrnemo na točko od prej …”. Praviloma odpira teme, o katerih je bilo že odločeno, verjetno zato, ker mu izid ni všeč ali ni imel možnosti v celoti povedati svojega mnenja.

Na varnem (angl. the “just one more approver” delayer)

Z idejo ni nič narobe, vsi se strinjajo, ampak … “to bi morala videti še pravna služba / nabava / nekdo iz tretjega nadstropja, ki je danes na bolniški”. Nikoli ne reče “Ne”, reče “Ne še”. Njegov cilj je poskrbeti, da pride do odločitve šele, ko ima pokrit svoj hrbet.

Conski ujetnik (angl. law of the instrument / Maslow’s hammer)

O poslu ve natanko eno stvar (npr. optimizacija stroškov, SEO, pravno tveganje) in vsak sestanek, ne glede na temo, spretno zapelje na svoje področje. Ni zlonameren.

Hodniški kritik (angl. corridor critic / silent nodder)

Na sestanku prikima vsemu, kar predlaga vodstvo. Pet minut kasneje pri kavnem avtomatu spljuva vse, kar je pravkar potrdil. Patrick Lencioni temu reče “passive agreement”. Njegov molk ne pomeni strinjanja.

V zraku (angl. hey hanging” / nohello)

Napiše “Živijo” in čaka. Pravi razlog sporočila pride šele, ko mu odgovoriš (pojav se imenuje “hey hanging”). Eno samo misel razbije na pet ločenih sporočil. Za obvestilo, da je v čajni kuhinji na voljo še en kos pice, uporabi alias @allemployees. Pinga te tudi, ko si na dopustu.

HR navdušenec (angl. forced fun / mandatory fun)

Prepričan, da se kultura zgradi z aktivnostmi. Organizira prostovoljno, a zaželeno zabavo: team-building s plezanjem po vrveh, karaoke, happy hour s šefom in torto v kuhinji. Vmes pošilja ankete o delu v podjetju, po katerih se redko kaj spremeni.

DIREKTORJI

Galeb (angl. seagull manager)

Prileti od nikoder, ustvari veliko hrupa, poserje se na vsakogar in odleti. Za sabo pusti zmedo, ki jo pospravljajo drugi. Z ekipo se ukvarja samo, kadar zazna problem. Pohvala ni del njegove religije.

Okus meseca (angl. flavour of the month)

Na letališču kupi najnovejšo poslovno uspešnico in se v podjetje vrne z novo mantro. Vsakič druga metodologija, vsakič dokončna resnica, ki bo rešila podjetje. Ekipa kmalu dojame, da je najboljši pristop “počepni in počakaj, da mine”. 

Dopustniški vizionar

Direktor, ki ima na dopustu, običajno jadranje, končno čas kaj prebrati in predvsem veliko razmišljati. Vsak dan pošlje številne e-maile z idejami in predlogi. Isto zadolžitev zna poslati več ljudem hkrati. Njegova klasika je “samo na kratko …” ali “nekaj sem razmišljal …”. Namesto rednega dela se zaposleni ukvarjajo s tem, kaj je direktor točno mislil, ko je poslal idejo. Ko se šefe vrne z dopusta, se polovice idej niti ne spomni.

Sončni zaveznik (angl. fair-weather supporter / fair-weather friend)

Tvoj največji oboževalec, dokler na projektu sije sonce. Ob prvem zapletu ali če se z njim ne strinjaš, obrne ploščo in te postavi na “odstrel” hitreje, kot te je vzljubil. Podpora traja natanko toliko časa kot lepo vreme.

POJAVI, ZAKONI

Pravilo 7 (angl. the Rule of 7)

Ko je v skupini za odločanje 7 ljudi, vsak dodatni član zniža učinkovitost odločanja za približno 10 %. Skupina 17+ ljudi se običajno ni sposobna odločiti, katero pico naročiti za kosilo.

Ringelmannov efekt (angl. Ringelmann effect / social loafing)

Več ko je ljudi pri projektu, manjši je doprinos posameznika (izvorni poskus z vlečenjem vrvi – trije vlečejo le ~2,5-krat močneje kot eden). Ko odgovornost nosijo vsi, je ne nosi nihče.

HiPPO efekt (angl. Highest Paid Person’s Opinion)

Učinek najbolje plačane osebe v prostoru. Tudi če ima ekipa za sabo pol leta raziskav, v trenutku, ko HiPPO izusti “imam občutek, da …”, vsi podatki iz raziskave padejo v vodo. Če HiPPO prvi pove svoje mnenje, kritična distanca izgine, soba se takoj strinja.

Efekt sončnice (angl. sunflower bias / sunflower management)

Pojav, ko ekipa instinktivno obrne svoje mnenje v smer, kamor gleda šef – kot se sončnica obrne za soncem.

Zakon trivialnosti (angl. bikeshedding / Parkinson’s Law of Triviality)

Čas, porabljen za določeno temo, je obratno sorazmeren z njeno pomembnostjo. Strateški načrt je potrjen hitreje kot izbira kave, ki jo bo za svoje zaposlene kupovalo podjetje. O kavi imamo vsi svoje mnenje.

Skupinsko pranje možganov (angl. groupthink)

Želja po miru in harmoniji je tako močna, da vsi soglasno podprejo nesmiseln predlog, samo da ohranijo dobro vzdušje. Kdor podvomi, ni timski igralec, zato nihče ne podvomi. Čez čas se vsi sprašujejo, čigava ideja je to bila.

Izlet v Abilene (angl. Abilene paradox)

Celotno podjetje izvede projekt, ki ga v resnici nihče ni hotel, a je vsak mislil, da so drugi nad projektom navdušeni. Za razliko od groupthinka tukaj ni pritiska, je le napačna domneva o tem, kaj hočejo drugi.

Dunning-Krugerjev učinek (angl. Dunning-Kruger effect)

Manj ko ima nekdo znanja o določenem področju, bolj je prepričan v svoj prav, ker za oceno, da si v nečem slab, potrebuješ isto znanje kot za oceno, da si v nečem dober. Zelo opazno pri marketingu – vsak kupuje izdelke, gleda oglase in objavlja na družbenih omrežjih, zato je vsak prepričan, da obvlada marketing.

Kopiranje konkurence (angl. strategic convergence)

Bolj, ko podjetje spremlja in kopira konkurenco, bolj se podjetja zlijejo v isto: podobni izdelki, podobne cene, podobna oglasna sporočila. Nastane sivi dolčas, strategija podjetja postane “konkurenca ima to, dajmo še mi”. Na koncu običajno odloča le cena.