Kdo je dovolil tak incident znotraj Evropskega parlamenta?

V Evropskem parlamentu v Strasbourgu so na povabilo danskega levega poslanca razstavili pozlačen kip golega, debelega Donalda Trumpa. Delo z naslovom “Oranžna kuga” ni le satira, ampak primer, kako se institucionalni prostor unije uporablja za enostransko politično provokacijo, ki bi lahko imela za posledico tudi poslabšanje odnosov med EU in ZDA.

Danski kipar Jens Galschiøt je kip, visok približno 2,5 do 2,6 metra in prekrit z 23-karatnim zlatom, razkril v torek, 6. oktobra 2026, na enem od najbolj prometnih križišč, ki povezuje stavbi parlamenta. Figura prikazuje golega Trumpa, ki sedi na ramenih mnogo manjšega moškega, v roki drži dolg golf palico, ob njem pa leži žogica v obliki zemeljske oble.

Delo skrajne levice v Evropskem parlamentu

Kip je gostil danski poslanec Per Clausen iz skupine Levica. Clausen je dejal, da kdor je “tako tankokožen”, da ne prenese takšne skulpture v Evropskem parlamentu, “nima mesta na svetovnem odru”. Galschiøt kip opisuje kot satirični krik proti Trumpovim politikam glede podnebja in “pravilom utemeljenega svetovnega reda”. Navdih naj bi črpal iz Andersenove pravljice o cesarjevih novih oblačilih in iz lastnega starejšega dela “Preživetje najdebelejših”.

Danski kipar Jens Galschiot je že večkrat upodobil Trumpa. Sicer nikoli v instituciji EU (Foto: epa)

Kip so že razstavljali na podnebni konferenci COP30 v Braziliji, na Münchenski varnostni konferenci in na protestih glede Grenlandije; novembra naj bi šel še na COP31 v Turčijo. Razstava traja le do četrtka.

Sramotenje celotne Unije

Bela hiša do zdaj tega incidenta ni komentirala. Kritično gledano gre za več kot umetniško svobodo. Evropski parlament ni zasebna galerija ali protestni trg. Je institucija, ki naj bi zastopala državljane vse unije in vzdrževala vsaj formalno dostojanstvo v odnosih z zaveznicami. Povabilo levega poslanca spremeni kip v de facto institucionalno gesto: ne gre za zasebno mnenje umetnika, ampak za prostor, ki ga parlament odpre eni politični struji.

Clausenova obramba, da je vsak, ki ugovarja, “tankokožen”, je priročna retorika. Enako merilo bi težko preživelo, če bi kdo v isti stavbi postavil primerljivo karikaturo kitajskega, ruskega ali katerega od evropskih voditeljev — z goloto, debelostjo in žaljivim napisom. Takšnih primerov v praksi ni. Sama podoba je bolj telesno zasmehovanje kot argument. Debelost, golota in golf palica zmanjšajo zapletena vprašanja energetske politike, stroškov zelenega prehoda in geopolitične realnosti na vizualno poniževanje. Umetnik Trumpa razglaša za eno največjih groženj ” na pravilih utemeljenem redu”, pri čemer selektivno prezre druge akterje, ki ta red bolj neposredno kršijo, in lastne evropske protislovnosti — od energetske odvisnosti do tega, da podnebne konference same gostijo prav takšne kiparske proteste, medtem ko emisije globalno še naprej rastejo.

Analogija z Andersenom je samoljubna: gostitelji se postavljajo v vlogo otroka, ki vidi resnico, vsak drugačen pogled pa označijo za strah ali laskanje. Diplomatsko je gesta lahkomiselna. Unija ostaja varnostno odvisna od ZDA in Nata, trgovinski odnosi so napeti, Grenlandija in carine pa so že odprte točke trenja. Razstavljanje golega karikaturnega predsednika zavezniške države v uradni stavbi ne krepi “pravil”, ampak signalizira, da je del evropske levice pripravljen institucionalni prostor uporabiti za domačo publiko. Svoboda izražanja umetnika ostaja nedotaknjena zunaj parlamenta.

Odzive evropskih političnih skupin in poslancev še pričakujemo.

C. Š.