1 day ago
9
ARTICLE AD
Plačujemo zdaj, dobimo kasneje: sistem dolgotrajne oskrbe bo nastajal počasi – in z veliko če-ji
LJUBLJANA – Dolgotrajna oskrba naj bi bila rešitev za starajočo se družbo in kronično podhranjenost pomoči potrebnim. Zakon imamo. Prispevek bo. Storitve pa? Ne še – in ne za vse. Sistem, ki se sliši obetavno, bo na začetku precej drugačen od tistega, kar so ljudem obljubljali.
Leta 2024 je Slovenija končno sprejela zakon o dolgotrajni oskrbi. Po več kot dveh desetletjih razprav, neuresničenih napovedi in zamujenih priložnosti je zakon dobil zeleno luč – kot velik korak naprej. A čeprav je črno na belem zapisano, da bomo vsi prispevali za ta nov družbeni steber, bodo storitve, ki naj bi jih s tem plačevali, uvajali po korakih. Zelo previdno. Po nekaterih ocenah – tudi prepočasi.
In tu se porodi prvo vprašanje: ali je pravično, da bomo začeli plačevati polno ceno, ko pa še niti približno ne vemo, kaj bomo v zameno dobili?
Prispevek: 1 % za prihodnost, ki ni še tukaj
Prispevek za dolgotrajno oskrbo – 1 % bruto plače – začne veljati 1. julija 2025. Vključeni bodo tako zaposleni kot upokojenci. A sistem bo takrat še precej v zametkih.
Strokovnjaki opozarjajo, da se v sedanji obliki obeta predvsem to: obvezno plačevanje za storitve, ki jih marsikje še dolgo ne bo mogoče koristiti.
»Za to, kar bomo dobili, bomo plačevali absolutno preveč,« je za Delo opozoril Iztok Mrak, predsednik Socialne zbornice Slovenije, osrednjega strokovnega združenja izvajalcev s področja socialnega varstva (Delo, 23. marec 2025).
Počasna uvedba in še počasnejše izvajanje
Zakon določa, da se bo dolgotrajna oskrba uvajala postopno. Sprva bodo na voljo osnovne storitve – kot je pomoč pri vsakodnevnih opravilih doma – nato pa naj bi se v prihodnjih letih sistem razširil še na druge oblike (institucionalna oskrba, oskrbni boni, tehnični pripomočki …).
Po podatkih Ministrstva za solidarno prihodnost, ki ga vodi Simon Maljevac, bo polna uvedba sistema predvidoma zaključena do leta 2027.
Ampak – vse bo odvisno od kadra, infrastrukture in razpoložljivih storitev na terenu. In tega danes marsikje enostavno ni.
Brez kadra? Pravice ostanejo samo na papirju
Zaskrbljujoč je predvsem podatek, ki ga navaja Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije: v Sloveniji primanjkuje več kot 3500 diplomiranih medicinskih sester, pomanjkanje negovalnega kadra v domovih za starejše pa se približuje kritični točki.
V praksi to pomeni: uporabnik bo imel na papirju pravico do pomoči, a zanj ne bo nikogar, ki bi mu to pomoč nudil.
»Če ne bo ljudi, ki bodo to izvajali, potem sistem ne bo deloval – ne glede na to, kako dober je na papirju,« opozarja Marija Lah, nekdanja državna sekretarka na ministrstvu in poznavalka socialnega sistema.
V Domžalah so v začetku leta 2025 zaradi pomanjkanja osebja celo omejili sprejem novih stanovalcev v dom za starejše. Primer ni osamljen – podobne težave beležijo tudi v Sežani, Lendavi in Slovenskih Konjicah.
Naj se prispevek prilagodi resničnemu stanju
Svoje pomisleke so jasno izrazili tudi v Skupnosti občin Slovenije. Predsednica skupnosti, županja Trbovelj Jasna Gabrič, je za Večer izjavila: »Če bo storitev manj, kot se pričakuje, bi bilo prav, da tudi prispevek temu ustrezno prilagodimo.«
Ni edina, ki tako razmišlja.
Nekateri župani so predlagali uvedbo regijskega sistema, kjer bi višina prispevka deloma odražala dejansko dostopnost storitev v posameznem okolju. V ruralnih občinah, kjer se do najbližje pomoči prevozi tudi 40 km (primer Dolenjske Toplice), bi lahko to pomenilo konkretno olajšanje za občane.
A vlada? Za zdaj mirna. Uradno stališče ministrstva ostaja: sistem se bo izvajal postopno, vendar prispevek je nujen za finančno stabilnost dolgoročne rešitve. Poroča STA.
Analiza: Kaj vse zajema dolgotrajna oskrba?
Čeprav se izraz pogosto uporablja, mnogi še vedno ne vedo, kaj natančno dolgotrajna oskrba sploh pomeni.
Vključuje:
- pomoč pri vsakodnevnih opravilih (hrana, higiena, oblačenje)
- pomoč pri gospodinjstvu (čiščenje, kuhanje, nakupi)
- zdravstveno nego doma
- tehnične pripomočke (postelje, dvigala, vozički)
- institucionalno oskrbo (domovi)
- oskrbne bone (kot delno kritje storitev)
Zakon predvideva enotno vstopno točko – upravičenec se bo ocenjeval po nacionalno določeni lestvici (funkcionalna sposobnost), nato pa bo glede na rezultat upravičen do določenih storitev.
Toda ali bo ta točka res “enotna”? Ali bodo centri za socialno delo kadrovsko pripravljeni? Kako bo sistem informacijsko podprt? Mnogo vprašanj – malo konkretnih odgovorov.
Delodajalci niso tiho – politika pa večinoma molči
V Gospodarski zbornici Slovenije že mesece opozarjajo, da uvedba prispevka brez hkratne uvedbe vseh pravic ni ustrezna. »Nihče ni proti sistemu dolgotrajne oskrbe, a plačevati za nekaj, česar še ni, je nesmiselno,« je poudaril Aleš Delakorda (poroča RTV Slovenija).
Tudi v Trgovinski zbornici Slovenije so predlagali odložitev začetka pobiranja prispevka za vsaj leto dni – dokler sistem ne zaživi vsaj v večjih občinah. Toda oblast njihove pozive za zdaj ignorira.
V parlamentu je zadnja resna razprava potekala novembra 2024. Od takrat – tišina. Ali oblast verjame, da bo zadeva stekla po načrtih? Ali pa si enostavno ne želi novih političnih napetosti?
In uporabniki? Ti so – kot vedno? – na koncu vrste
Najranljivejši so znova tisti, ki bi morali biti prvi: starejši, bolni, invalidi. Že zdaj se mnogi srečujejo s stisko, ker ne morejo več skrbeti zase – njihovi svojci pa izgorevajo, ker nimajo pomoči. Zasebni izvajalci so (če sploh so) dragi, občinske storitve pa pogosto razprodane.
V Novem mestu je upokojenka Majda L. za pomoč na domu zaprosila že decembra 2023. Vključili so jo marca 2025 – in še to le za dve uri na teden. Družina si ne more privoščiti zasebne oskrbe, zato so se znašli v slepi ulici.
»Ne pričakujem čudežev, a če že plačujemo prispevek, bi rada vsaj osnovno pomoč. Zdaj pa ne vem, ali bo to kdaj prišlo,« je povedala za Nadlani.si.
Sistem, ki se šele išče
Dolgotrajna oskrba je pomemben korak – tega nihče ne zanika. Slovenija sistem potrebuje, še bolj pa ga bodo potrebovali prihodnji rodovi. A začeti z denarjem, brez da bi imeli storitve, ljudi in strukturo? To je tveganje.
Kot opozarja Iztok Mrak: »Vsi si želimo, da bi nov sistem resnično zaživel. A naj zaživi na način, da bo ljudem tudi resnično v pomoč – ne le breme v dohodninski vrstici.«
Torej – ali bo dolgotrajna oskrba rešitev ali le še en nedokončan projekt? Odgovor na to bomo, kot kaže, dobili počasi. Precej počasneje, kot smo upali.
Vir: Delo, Večer, STA, RTV Slovenija, Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, Ministrstvo za solidarno prihodnost, Freepik.
Pripravil: N. Z.
The post Kdo bo skrbel za tvoje starše? Sistem dolgotrajne oskrbe (še) ni pripravljen first appeared on NaDlani.si.
English (US)