Kdo bo naredil red v Javnem holdingu Maribor? Karin Jurše brez dlake na jeziku o položnicah in političnih igrah

Ali je Javni holding Maribor upravičil svoj obstoj in izpolnil pričakovanja občanov? To je bilo osrednje vprašanje drugega dela soočenja na BK TV, ki ga je vodil Andrej Okreša. Predstavniki političnih strank in list so razpravljali o cenah komunalnih storitev, učinkovitosti poslovanja, političnem vplivu na holding in predlogu sprememb pri imenovanju prokurista. Čeprav so se številni strinjali, da so izboljšave potrebne, so se njihovi pogledi na prihodnost holdinga precej razlikovali.

Javni holding Maribor je bil ustanovljen z namenom povezovanja javnih podjetij, racionalizacije poslovanja in izboljšanja kakovosti storitev. Toda ali so se pričakovani učinki pokazali tudi na položnicah občanov? Prav vprašanje cen in učinkovitosti je zaznamovalo prvi del razprave.

Marijan Papež iz Liste Bauman. Za Maribor je ocenil, da obstajajo možnosti za dodatne prihranke. Zavzel se je za analizo poslovanja celotnega holdinga, ki bi pokazala, kje je mogoče zmanjšati stroške in izboljšati storitve. »Na tem področju bo potrebno narediti analize za celotni holding, na katerih področjih je možno v bistvu prišparati,« je poudaril in dodal, da morajo občani za plačane storitve dobiti ustrezno kakovost. Ob tem je opozoril, da so zaradi inflacije določene podražitve pričakovane, ključno pa je, da niso previsoke.

Lidija Divjak Mirnik iz Liste za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti je bila kritična do delovanja holdinga in njegove oddaljenosti od potreb občanov. »V LPR predvsem menimo, da je v tem trenutku JHMB odtujen od ljudi in občanov in še posebej tistih, ki ne živimo v centru,« je poudarila ter opozorila na neurejenost posameznih mestnih predelov in pomanjkljivo vzdrževanje. Kritična je bila tudi do političnega vpliva na holding, za katerega je dejala, da je bil v tem mandatu »ena županova denarnica«.

Revizija poslovanja ali nadaljevanje obstoječega modela?

Uroš Kogal iz Demokratov je predlagal revizijo poslovanja holdinga v zadnjih petih letih. »Če sinergija teh družb ni uspela, se pravi, da nismo uspeli znižati stroškov dela, ker je manj nadzornih svetov, ker je manj zaposlovanj, ker je manj izobraževanj, ker manj porabimo na nabavah in tako dalje, potem to nima smisla,« je poudaril. Po njegovem mnenju bi bilo treba na podlagi ugotovitev revizije sprejeti odločitev o nadaljnjem delovanju holdinga, vključno z morebitno reorganizacijo ali ukinitvijo.

Drugačno oceno je predstavil Srečko Vilar iz Gibanja Svoboda. Poudaril je, da je bil holding ustanovljen predvsem zaradi povezovanja podpornih služb javnih podjetij, kot so računovodstvo in finance. Po njegovi oceni je bil na tem področju uspešen, rast položnic pa je pripisal predvsem višjim stroškom dela in energentov.
»Ocenjujem, da v tem delu je bil javni holding uspešen. Žal holding ni bil mišljen, da bo vplival na gospodarske družbe in s tem zmanjševal položnice, kajti položnice, kar smo jih mi vsaj obravnavali na mestnem svetu, so rasle zaradi drugih stroškov. Stroškov dela in dodatnih stroškov rasti energentov.«

Boris Sovič iz Socialnih demokratov je izpostavil potrebo po jasnih merilih uspešnosti. Predlagal je primerjavo cen komunalnih storitev z drugimi slovenskimi okolji, uvedbo standardov kakovosti in redno neodvisno merjenje zadovoljstva občanov. »Vsa podjetja v holdingu bi morala imeti standarde kakovosti, ISO 9000, in to celo serijo, tako kakovost, varovanje okolja, neprekinjenost poslovanja, ki je posebej pomembna, in informacijska varnost, varnost pri delu in seveda varovanje okolja.«

Bernard Memon iz NSi je opozoril, da visoki prihodki in dobički javnih podjetij sami po sebi še ne pomenijo koristi za občane. Izpostavil je tudi vprašanje ločenih položnic in potrebo po vlaganjih v komunalno infrastrukturo: »Zagotovo dobiček pravzaprav kopiči in se s tem dobičkom ne znižujejo stroški za občane, znižujejo položnice.«

Karin Jurše iz Neodvisne liste BOR za spet naš MB je opozorila, da ustanovitev holdinga ni prinesla pričakovanega znižanja cen. Po njenih navedbah so se nekatere komunalne storitve dražile hitreje od inflacije, posebej pa je izpostavila tudi zmanjšanje sredstev za urejanje zelenih površin v letu 2026 za približno 400.000 evrov. »Če pa se meniva o holdingu, pa moramo se zavedati, da je holding bil ustanovljen cene. In s trenutkom ustanovitve nižje cene niso nastale.«

Franc Kangler iz SDS je razpravo usmeril še na položaj zaposlenih. Poudaril je, da je treba poleg poslovnih rezultatov in odgovornosti vodstev več pozornosti nameniti delovnim pogojem zaposlenih v Snagi, Nigradu in Mariborskem vodovodu. »Nihče pa danes tukaj se ni ukvarjal z delavci. Tudi ustvariti pogoje, da bodo delavci zadovoljni, dajte si pogledati delavce, ki delajo recimo na snagi, v Nigradu ali na vodovodu.«

Imenovanje prokurista sprožilo nova nesoglasja

Drugi del razprave je zaznamovalo vprašanje spremembe pristojnosti pri imenovanju prokurista Javnega holdinga Maribor. Franc Kangler je pojasnil, da je SDS predlagala uvrstitev te točke na izredno sejo mestnega sveta. Po njegovem mnenju bi bilo smiselno nadzornemu svetu omogočiti imenovanje prokurista, saj gre za veliko organizacijo z več kot tisoč zaposlenimi. Predlog je naletel na nasprotovanje več sodelujočih.

Karin Jurše je opozorila, da po njenem razumevanju veljavna ureditev imenovanje prokurista že omogoča, zato ne vidi potrebe po prenosu pristojnosti na nadzorni svet. Podvomila je tudi o nujnosti obravnave takšne spremembe na izredni seji. Boris Sovič je ocenil, da holding dodatnega prokurista ne potrebuje, Srečko Vilar pa je nasprotoval zmanjševanju pristojnosti mestnega sveta. Bernard Memon je poudaril, da morajo ključne odločitve ostati v rokah demokratično izvoljenih predstavnikov občanov. Uroš Kogal je razpravo označil za še eno politično preigravanje, povezano z vprašanjem vpliva na upravljanje holdinga.

Politični očitki tudi glede preteklih odločitev

Ob koncu soočenja so se odprla še vprašanja politične odgovornosti in preteklega delovanja posameznih kandidatov. Lidija Divjak Mirnik je kritizirala dosedanjo vlogo županskega kandidata Baumana v mestnem svetu in mu očitala podporo odločitvam aktualnega župana. Podobne pomisleke je izrazila Karin Jurše, ki je poudarila, da se politični kandidati ne morejo distancirati od svojih preteklih odločitev zgolj zaradi nove politične poti. Marijan Papež je očitke zavrnil in poudaril, da Bauman nastopa kot neodvisen kandidat, ki želi ubrati svojo pot.

The post Kdo bo naredil red v Javnem holdingu Maribor? Karin Jurše brez dlake na jeziku o položnicah in političnih igrah appeared first on Lokalec.si.