Kdo bi moral plačati račun za podnebne spremembe?

Kdo bi moral plačati račun za podnebne spremembe?

Podnebna kriza predstavlja eno največjih izzivov sodobnega sveta. Ob vse pogostejših naravnih nesrečah in naraščajočem segrevanju planeta se pojavlja vprašanje: kdo naj nosi finančno breme podnebnih ukrepov? Razprava o financiranju, ki vključuje sklade za izgube in škodo ter nove cilje, kot je novi kolektivni kvantificirani cilj (NCQG), je postala osrednja tema nedavnih podnebnih konferenc COP. Strokovnjaki ocenjujejo, da bodo države v razvoju do leta 2030 potrebovale najmanj 1 bilijon dolarjev, vendar so rešitve za zagotovitev teh sredstev predmet burnih razprav.

Študija, ki jo je objavila organizacija Oil Change International, navaja, da bi lahko bogate države z ustreznimi ukrepi zbrale petkrat več denarja, kot ga države v razvoju potrebujejo za financiranje podnebnih ukrepov. Med predlaganimi ukrepi so obdavčitev bogastva, davki na fosilna goriva in ukinitev subvencij za te vire energije, poroča Euronews. Samo ustavitev subvencij za fosilna goriva bi lahko sprostila 270 milijard dolarjev letno, medtem ko bi davek na črpanje fosilnih goriv lahko zbral dodatnih 160 milijard dolarjev.

Druga inovativna ideja je uvedba dajatve za pogoste potnike, ki bi lahko prinesla 81 milijard dolarjev letno. Še večji potencial pa ima davek na premoženje multimilijonarjev in milijarderjev, s katerim bi lahko globalno zbrali 2,56 bilijona dolarjev letno. Kljub temu so nekateri predlogi politično občutljivi. Na primer, prerazporeditev 20 odstotkov javne vojaške porabe bi lahko zbrala 260 milijard dolarjev, vendar bi ta predlog naletel na nasprotovanje zaradi geopolitične nestabilnosti.

Podnebna pravičnost in obdavčitev superbogatih

Pojem podnebne pravičnosti zahteva, da finančno breme podnebne krize prevzamejo tisti, ki so zanjo odgovorni. Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva si prizadeva za uvedbo milijarderskega davka, ki bi bil del “poštene in progresivne obdavčitve”. Predlog finančnih ministrov Brazilije, Nemčije, Španije in Južne Afrike predvideva 2-odstotni davek na premoženje posameznikov z neto vrednostjo več kot 1 milijardo dolarjev, kar bi zbralo približno 230 milijard dolarjev letno.

Vendar pa se sooča s številnimi izzivi. Kritiki opozarjajo, da bi lahko izjemno bogati posamezniki pobegnili v države z ugodnejšo davčno politiko. Kljub temu ankete kažejo, da 70 odstotkov ljudi v državah G20 podpira višje davke za najbogatejše. Evropski aktivisti pozivajo države, naj podprejo to pobudo, saj bi sredstva lahko pomagala preprečiti in sanirati škodo zaradi ekstremnih vremenskih razmer.

Obdavčitev naftnih in plinskih velikanov

Še ena od rešitev je obdavčitev velikih naftnih in plinskih podjetij. Greenpeace International in Stamp Out Poverty predlagata uvedbo tako imenovanega davka na škodo zaradi podnebja. Ta davek bi obremenil emisije ogljikovega dioksida, ki jih povzročijo podjetja pri pridobivanju fosilnih goriv. Pričetni davek v višini 5 dolarjev na tono emisij bi do leta 2030 lahko zbral 900 milijard dolarjev.

Po mnenju Abdoulayeja Dialloja iz Greenpeace International bi takšna obdavčitev omogočila prenos finančnega bremena z žrtev podnebnih sprememb na onesnaževalce. Sredstva bi lahko podprla vlade in skupnosti, ki se soočajo z vse hujšimi posledicami podnebnih sprememb.

Evropska rešitev: davek na pogoste potnike

V Evropi bi lahko davek na pogoste potnike prinesel dodatnih 64 milijard evrov letno, obenem pa zmanjšal emisije za petino. Ta davek bi temeljil na naraščajoči lestvici, kjer bi vsak naslednji let v enem letu nosil višjo obdavčitev. Poleg tega bi se uvedle dodatne takse za dolge lete in udobne razrede.

Čeprav so takšni ukrepi že na mizi, pa bodo morali evropski voditelji najti način, kako uskladiti davčne reforme z javnim mnenjem. Sebastian Mang iz New Economics Foundation predlaga, da bi del zbranih sredstev prispevali državam z nižjimi in srednjimi dohodki, ki so najbolj prizadete zaradi podnebne krize.

Podnebne spremembe zahtevajo hitre in učinkovite ukrepe, za katere so potrebna ogromna finančna sredstva. Obdavčitev bogatih, naftnih podjetij in uvajanje inovativnih davčnih rešitev so lahko ključi do rešitve. Hkrati pa morajo vlade pokazati pogum in politično voljo, da uresničijo te spremembe. Kot pravi španski minister Carlos Cuerpo: “Naredite stvari, za katere ste prepričani, da so pravilne.”

Portal24; Foto: Freepik

Objava Kdo bi moral plačati račun za podnebne spremembe? je bila najprej objavljena na Portal24.