Kdaj bodo Dolenjci in Belokranjci dočakali 3. razvojno os? Po novi obravnavi spet peticija in nova opozorila

Južni del tretje razvojne osi ostaja brez pravnomočnega gradbenega dovoljenja za prvi odsek pri Novem mestu.

NOVO MESTO – Kdaj bodo Dolenjci in Belokranjci končno dočakali južni del tretje razvojne osi? Po več kot desetletju načrtovanja, sodnih postopkih in že dvakrat odpravljenem gradbenem dovoljenju dokončnega datuma še vedno ni. Je pa konec avgusta prišlo do novega pomembnega koraka: po navedbah Dolenjskega razvojnega kluba je bila 25. avgusta na pristojnem ministrstvu opravljena ustna obravnava v ponovljenem postopku izdaje gradbenega dovoljenja za 1. in 2. etapo.

Gre za približno pet kilometrov dolg prvi del hitre ceste od avtocestnega priključka Novo mesto vzhod do priključka Osredek. Prav ta odsek je že vrsto let predmet pravnih sporov.

Dolenjski razvojni klub: Aktivirajmo se

Po ustni obravnavi se je oglasil Dolenjski razvojni klub, ki je znova zagnal peticijo za začetek gradnje južnega dela tretje razvojne osi. Klub zagovarja gradnjo po trasi, določeni z veljavnim državnim prostorskim načrtom, in državo poziva, naj ukrepa.

“Če ne želimo še naslednjih 20 let izgubljati časa v zastojih oziroma se voziti po nevarni državni cesti v Belo krajino, se moramo angažirati,” so zapisali.

Sporočilo nove peticije je po njihovih besedah preprosto: zahtevajo začetek gradnje južnega dela tretje razvojne osi. Na svoji spletni strani poudarjajo, da projekt vidijo kot ključen za prometno razbremenitev Novega mesta in razvoj širše regije.

V klubu so zapisali tudi, da naj bi predstavnica civilne iniciative na ustni obravnavi dejala, da zastopa Novomeščane. To je navedba Dolenjskega razvojnega kluba; uradnega zapisnika obravnave, ki bi omogočil preverjanje natančne vsebine te izjave, v javno dostopnih virih nismo našli.

Govorijo tudi o pritiskih in poskusu vdora

Dolenjski razvojni klub je ob novi peticiji opisal tudi dogajanje, s katerim naj bi se soočal v zadnjih mesecih. Po njihovih navedbah je bila prvotna peticija umaknjena po opozorilih o možnem pravnem ukrepanju, njihov Facebook profil naj bi bil tarča poskusa vdora, njihova stran pa je bila nekaj časa deaktivirana.

Navajajo tudi, da so prejeli zahtevo za odstranitev nekaterih objav, v katerih je omenjena predstavnica civilne iniciative, ter trdijo, da naj bi si nekateri želeli tudi posredovanja kriminalistov. Gre za navedbe kluba, ki jih iz neodvisnih virov ni mogoče potrditi.

V DRK ob tem opozarjajo, da pričakujejo novo tožbo tudi v primeru ponovne izdaje gradbenega dovoljenja. Zato državo pozivajo, naj po njihovem mnenju zaščiti javni interes in sprejme ukrepe, ki bodo omogočili začetek gradnje.

Gradbeno dovoljenje padlo že dvakrat

Zaplet ima dolgo pravno zgodovino. Ministrstvo je prvo gradbeno dovoljenje za 1. in 2. etapo od Novega mesta vzhod do Osredka izdalo oktobra 2021.

Upravno sodišče ga je leta 2022 odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje. Ministrstvo je julija 2023 izdalo novo gradbeno dovoljenje, vendar je bila vložena nova tožba.

Upravno sodišče je 4. julija 2025 tudi drugo gradbeno dovoljenje odpravilo in zadevo znova vrnilo ministrstvu. Pri tem je odločilo, da ministrstvo v ponovljenem postopku pri presoji vplivov na okolje ne sme uporabiti tedanje uredbe o mejnih vrednostih hrupa.

Vmes je Vlada sprejela novo uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, ki je bila objavljena decembra 2025, prejšnja uredba pa je prenehala veljati.

V zgodbo je vstopilo tudi Vrhovno sodišče

Pravni zaplet s tem še ni povsem končan. Vrhovno sodišče je januarja letos dopustilo revizijo glede treh pomembnih pravnih vprašanj, med drugim glede navodila Upravnega sodišča o neuporabi stare uredbe o hrupu ter vezanosti na predhodne sodne odločitve v ponovljenem postopku.

Dars je medtem svojo vlogo za gradbeno dovoljenje dopolnil in marca 2026 je bilo znova na potezi Ministrstvo za naravne vire in prostor. Konec avgusta je sledila še omenjena ustna obravnava.

To pomeni, da se postopek premika, vendar do začetka gradnje prvega odseka še vedno manjka ključen korak – gradbeno dovoljenje, ki bo lahko obstalo tudi skozi morebitne nadaljnje pravne postopke.

Civilna iniciativa: Nismo proti razvoju

Na drugi strani Civilna iniciativa 3ROS-jug zavrača očitke, da nasprotuje razvoju Dolenjske in Bele krajine. Aprila letos je zapisala, da se zavzema za povezavo Bele krajine, vendar nasprotuje sedanji načrtovani štiripasovni hitri cesti skozi del Novega mesta.

Po njihovem bi morala tranzitna povezava proti Beli krajini potekati zunaj mesta, Novo mesto pa bi moralo dobiti drugače zasnovano mestno vzhodno obvoznico. Zahtevajo spoštovanje sodnih odločitev ter, kot navajajo, zakonito, strokovno in okoljsko utemeljeno rešitev.

Gre torej za temeljni spor med dvema pogledoma: podporniki sedanje trase opozarjajo na dolgoletne zamude, prometne zastoje in razvojno zaostajanje regije, nasprotniki pa vztrajajo, da javni interes ne more upravičiti projekta, če ta po njihovem ni ustrezno umeščen in pravno vzdržen.

Skoraj 49 kilometrov nove hitre ceste

Celoten južni del tretje razvojne osi je velik projekt. Po podatkih DRI je načrtovana hitra cesta dolga 48,6 kilometra.

Prvi odsek od avtoceste pri Novem mestu do Malin meri približno 17,9 kilometra. Prvih približno pet kilometrov predstavlja povezava Novo mesto vzhod – Osredek, nato sledi približno 12,8 kilometra do Malin. Na tem delu je predviden tudi več kot dva kilometra dolg predor skozi Gorjance.

Drugi odsek od Malin proti Metliki in Črnomlju je dolg 30,7 kilometra.

Minister: Predor Gorjanci bi lahko začeli graditi prihodnje leto

Konec avgusta je infrastrukturni minister Jernej Vrtovec za 24UR dejal, da država ne želi več čakati zgolj na razplet postopkov prvega dela pri Novem mestu. Po njegovih besedah trenutno kaže, da bi se lahko gradnja predora Gorjanci začela leta 2027, nato pa bi projekt nadaljevali proti Malinam, Metliki, Semiču in Črnomlju.

Toda to je za zdaj napoved in ne dokončen rok za izgradnjo celotne južne tretje razvojne osi.

Direktor Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine Tomaž Kordiš je ob tem opozoril, da je projekt že močno za prvotnimi časovnicami. Po njegovih besedah bi morala biti gradnja danes bistveno dlje, medtem ko na južnem delu še ni bila zasajena prva lopata.

Kdaj torej po novi cesti?

Kratek odgovor je: danes tega še nihče ne more zanesljivo povedati.

Prva realna prelomnica bo odločitev Ministrstva za naravne vire in prostor v ponovljenem postopku za odsek Novo mesto vzhod – Osredek. Ob morebitnem novem pravnem sporu se lahko začetek del znova zamakne.

Obenem država napoveduje možnost, da bi se gradnja dela trase proti Gorjancem začela že leta 2027. Kdaj pa bo mogoče po sodobni hitri cesti neprekinjeno zapeljati od avtoceste pri Novem mestu proti Beli krajini, uradno potrjenega datuma trenutno ni.

Za Dolenjce in Belokranjce se tako zgodba, ki traja že vrsto let, nadaljuje. Dolenjski razvojni klub zdaj skuša z novo peticijo povečati pritisk na državo, Civilna iniciativa pa napoveduje nadaljnje vztrajanje pri svojih pravnih in prostorskih zahtevah. Naslednja ključna poteza je ponovno v rokah države.
Pripravil: Nadlani.si
Foto: Facebook

<p>The post Kdaj bodo Dolenjci in Belokranjci dočakali 3. razvojno os? Po novi obravnavi spet peticija in nova opozorila first appeared on NaDlani.si.</p>