Kdaj bo konec del in zastojev na slovenskih avtocestah? Dars razkril načrte za leto 2027, znana cena obnovitvenih del in investicij

Dars je medtem v uporabo predal novo cev predora Karavanke in pomemben del tretje razvojne osi. Koliko vse to stane in od kod prihaja denar?

LJUBLJANA – Slovensko avtocestno omrežje doživlja eno obsežnejših obdobij obnov in posodobitev. Dars hkrati obnavlja dotrajana vozišča, posodablja predore, gradi mostove in viadukte ter pripravlja nove prometne povezave. Posledice občutijo predvsem vozniki, ki zaradi del na posameznih odsekih izgubljajo čas v kolonah.

Konec oktobra 2026 se razmere na nekaterih avtocestah postopoma izboljšujejo. A čeprav bodo številna gradbišča pred zimo odstranili, to še ne pomeni dokončnega zaključka projektov. Del gradbenih strojev se bo na avtoceste vrnil že spomladi 2027.

Štajerska avtocesta: Med Domžalami in Ljubljano dela še prihodnje leto

Med največjimi projekti je rekonstrukcija štajerske avtoceste med Domžalami in razcepom Zadobrova pri Ljubljani. Gre za približno 7,3 kilometra dolg odsek, na katerem Dars obnavlja vozišče in ureja dodatne prometne pasove.

Promet proti Ljubljani je po obnovi že stekel po novem vozišču, ponovno je omogočena tudi uporaba priključka Šentjakob v tej smeri.

V letu 2026 naj bi bila zaključena glavna faza obnove v smeri Ljubljane. Po zimskem premoru bodo prihodnje leto nadaljevali rekonstrukcijo v smeri Maribora. Takrat bodo vozniki ponovno uporabljali začasno prometno ureditev.

Po napovedih naj bi bila celotna obnova zaključena jeseni 2027. To pomeni, da se bodo vozniki na eni najbolj obremenjenih prometnih povezav v državi z gradbišči srečevali še skoraj leto dni.

Pri Šentilju naj bi dela končali že 31. oktobra

Na štajerski avtocesti med Šentiljem in Pesnico poteka obnova vozišča, ki vključuje tudi priključke in protihrupno zaščito.

Zaradi del je zaprto smerno vozišče proti Avstriji, promet pa poteka po nasprotni polovici avtoceste. Število prometnih pasov se prilagaja prometnim obremenitvam.

Zaprt je tudi priključek Šentilj v smeri Avstrije, prav tako počivališče Šentilj vzhod.

Dars zaključek del predvideva do sobote, 31. oktobra 2026. Če bodo vremenske razmere neugodne, se lahko posamezna dela podaljšajo v november.

Med Framom in Slovensko Bistrico bodo gradili še leta 2027

Obsežna dela potekajo tudi na odseku štajerske avtoceste med Framom in Slovensko Bistrico. Posebej zahteven del projekta predstavljata rušitev in gradnja nadomestnih viaduktov Devina.

Na območju gradbišča promet poteka po začasni ureditvi, po dveh zoženih pasovih v vsako smer.

Glavna letošnja dela naj bi zaključili novembra, celotna obnova pa se bo nadaljevala tudi prihodnje leto. Po oktobrskih napovedih je zaključek projekta predviden junija 2027.

Za voznike to pomeni, da bodo nekatere prometne omejitve odstranjene čez zimo, nove faze del pa se bodo nadaljevale prihodnje leto.

Med Slovenskimi Konjicami in Dramljami obnovili 13 kilometrov avtoceste

Boljše novice prihajajo z odseka med Slovenskimi Konjicami in Dramljami, kjer je Dars glavna obnovitvena dela zaključil predčasno.

Obnovljenih je bilo približno 13 kilometrov avtocestnih vozišč. Dela so zajela predora Pletovarje in Golo rebro, več viaduktov, mostove, odvodnjavanje in protihrupno zaščito.

V predorih so posodobili prezračevanje, električno opremo, sisteme za nadzor prometa in ubežne poti.

Koliko je stala obnova?

Prvotna pogodbena vrednost projekta je znašala 61,64 milijona evrov brez DDV. Zaradi dodatnih in spremenjenih del je Dars junija 2026 sklenil aneks v vrednosti približno 2,42 milijona evrov.

Pogodbena vrednost se je tako zvišala na 64,07 milijona evrov brez DDV, kar z 22-odstotnim DDV pomeni približno 78,2 milijona evrov.

Pomembno je tudi, od kod prihaja denar. Dars je potrdil, da projekt v celoti financira iz lastnih sredstev, brez uporabe kreditov. Končna vrednost bo znana po obračunu vseh opravljenih del.

Primorska avtocesta: Pri Postojni bodo dela trajala do novembra

Na primorski avtocesti med Uncem in Postojno poteka zahtevna obnova, ki vključuje tudi mostove čez reko Pivko.

Promet na območju gradbišča poteka po zoženih prometnih pasovih, omejitve pa vplivajo na pretočnost prometa, predvsem ob povečanem številu vozil.

Dars predvideva, da bodo letošnjo fazo del zaključili v drugi polovici novembra. Sledila bo zimska prekinitev, zaključna dela pa naj bi izvedli spomladi 2027.

Na počivališčih Lom vzhod in Lom zahod poteka tudi urejanje infrastrukture za električne polnilnice. Zaradi tega so na posameznih delih počivališč vzpostavljene prometne omejitve. Po objavljeni prometni napovedi naj bi bile te odstranjene najpozneje do konca oktobra.

Na vipavski hitri cesti še vedno obsežna dela

Eden zahtevnejših cestnih projektov poteka tudi na hitri cesti H4 med Razdrtim in Vipavo.

Na območju Rebernic Dars obnavlja vozišče in prometne objekte ter ureja dodatno zaščito pred močnim vetrom. Burja je namreč na tem odseku že vrsto let pomemben dejavnik prometne varnosti.

Zaradi del so vozniki več mesecev uporabljali posebno prometno ureditev, del prometa pa je bil preusmerjen tudi na regionalne ceste.

Po napovedih naj bi bila letošnja faza del zaključena v drugi polovici novembra 2026. Dela na širšem območju vipavske hitre ceste pa se bodo nadaljevala tudi prihodnje leto.

Dolenjska avtocesta: Dela med Ivančno Gorico in Bičem

Na dolenjski avtocesti A2 med Ivančno Gorico in Bičem potekajo obnovitvena dela, zaradi katerih promet poteka po zoženih prometnih pasovih.

Vozna pasova sta široka približno tri metre, prehitevalna pa 2,3 metra. To pomeni manj prostora predvsem za voznike širših vozil in tovornjakov.

Zaključek letošnje faze je predviden ob koncu oktobra, pri čemer je treba upoštevati možnost prilagoditev zaradi vremena in dokončanja posameznih del.

Nova cev Karavank: Ena največjih letošnjih pridobitev

Pomemben infrastrukturni mejnik leta 2026 je odprtje nove vzhodne cevi predora Karavanke.

Novo cev so odprli marca letos, promet pa trenutno v obe smeri poteka po njej, saj se je začela obnova stare zahodne cevi.

Nova predorska cev je na slovenski strani dolga približno 3,5 kilometra. Zgrajena je po sodobnih varnostnih standardih, vključuje prečnike za evakuacijo in intervencijska vozila ter sodobno elektrostrojno opremo.

Koliko je stala nova cev?

V starejših investicijskih pregledih je bila vrednost slovenskega dela projekta ocenjena na približno 151,6 milijona evrov. To je predhodna investicijska ocena in ne dokončen obračun leta 2026.

Finance.si

Projekt se je financiral iz kombinacije Darsovih sredstev, posojil in evropskega sofinanciranja.

Za izvedbo je Dars pridobil posojilo Evropske investicijske banke v višini 90 milijonov evrov. Slovenija je bila v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope upravičena tudi do največ 7,95 milijona evrov evropskih nepovratnih sredstev za slovenski del projekta. Vendar je treba poudariti, da posojilo ni enako nepovratni pomoči. Dars mora izposojeni denar vrniti, evropska nepovratna sredstva pa zmanjšujejo breme financiranja.

Stara cev Karavank: Še ena več kot 114 milijonov evrov vredna naložba

Odprtje nove cevi ne pomeni konca naložb v Karavankah.

Marca letos se je začela tudi obnova stare predorske cevi. Po podatkih ministrstva za infrastrukturo je skupna ocenjena vrednost tega projekta 114,82 milijona evrov.

Od tega je za projekt odobrenih 33,21 milijona evrov evropskih kohezijskih sredstev.

Preostali del ocenjene vrednosti, približno 81,61 milijona evrov, mora biti zagotovljen iz drugih virov financiranja. Točen delež posameznih virov brez dodatne finančne razčlenitve ni mogoče zanesljivo določiti.

Sanacija vključuje obnovo približno 3,4 kilometra predora in 1,9 kilometra avtocestne trase ter gradnjo nadomestnega mostu in nove cestninske postaje.

Zaključek je predviden aprila 2029. Šele po dokončanju obnove bo promet lahko potekal ločeno po obeh predorskih ceveh.

Tretja razvojna os: Nova cesta in predor Konovo

Med pomembnejšimi letošnjimi pridobitvami je tudi nova navezovalna cesta na severnem delu tretje razvojne osi.

Dars je 12. marca 2026 v uporabo predal približno 3,84 kilometra dolgo navezovalno cesto na območju Škalskega jezera in Konovega pri Velenju.

Del nove povezave je 497 metrov dolg predor Konovo, projekt pa vključuje tudi viadukte, mostove in druge cestne objekte.

Nova prometna povezava izboljšuje dostopnost območja in razbremenjuje nekatere lokalne ceste, ki so bile obremenjene tudi zaradi gradnje tretje razvojne osi.

Koliko je stala nova pridobitev?

Uradna ocenjena vrednost projekta, ki vključuje sklopa Škalsko jezero in Konovo, znaša 70,30 milijona evrov.

Od tega je bilo odobrenih 44,85 milijona evrov iz evropskega Kohezijskega sklada, kar predstavlja približno 64 odstotkov ocenjene vrednosti projekta.

Razlika znaša približno 25,45 milijona evrov. To je del, ki ga ne pokrivajo navedena evropska sredstva.

Poudariti je treba, da 70,30 milijona evrov predstavlja vrednost celotnega projekta obeh sklopov, ne samo marca odprte navezovalne ceste. Poleg nje projekt vključuje še del bodoče hitre ceste, ki bo odprt ob dokončanju širše povezave.

Leta 2027 nova gradbišča, na Koroškem še več delavcev

Prihodnje leto se bo nadaljevala gradnja tretje razvojne osi med Velenjem in Slovenj Gradcem.

Gre za enega najpomembnejših infrastrukturnih projektov v Sloveniji, saj bo Koroški zagotovil sodobnejšo povezavo z avtocestnim omrežjem.

Po načrtih se bodo dela nadaljevala na več gradbenih sklopih, povečalo pa naj bi se tudi število delavcev na gradbiščih.

Načrtovani zaključek severnega dela povezave ostaja druga polovica leta 2029.

Dars bo leta 2027 nadaljeval tudi obnove štajerske in primorske avtoceste, preureditve prometnih pasov ter pripravo drugih večjih infrastrukturnih projektov.

Od kod Darsu denar za vse te naložbe?

Dars se pri financiranju gradnje, obnov in vzdrževanja avtocest opira na več virov. Pomemben del prihodkov ustvarja s cestninami za tovornjake in druga težka vozila ter prodajo vinjet za osebna vozila.

Del sredstev pridobi z zadolževanjem, med drugim pri poslovnih bankah in Evropski investicijski banki. Posamezni večji infrastrukturni projekti so upravičeni tudi do evropskega sofinanciranja, zlasti iz Kohezijskega sklada in Instrumenta za povezovanje Evrope.

Pri tem je pomembna razlika med novogradnjami in obnovami. Nekatere obnove Dars financira iz lastnih sredstev, kot je primer odseka Slovenske Konjice–Dramlje. Pri večjih novogradnjah pa so pogosto potrebni posojila in evropska sredstva.

Evropsko financiranje ni zagotovljeno za vsako naložbo, višina sofinanciranja pa je odvisna od posameznega projekta.

Koliko so vredne največje letošnje pridobitve?

Že nekaj največjih projektov kaže, kako visoke so vrednosti vlaganj v slovensko cestno infrastrukturo.

Za novo cev predora Karavanke je bila v predhodnih investicijskih pregledih navedena ocena okoli 151,6 milijona evrov. Projekt Škalsko jezero in Konovo na tretji razvojni osi je ocenjen na 70,30 milijona evrov, obnova med Slovenskimi Konjicami in Dramljami pa ima pogodbeno vrednost 64,07 milijona evrov brez DDV. Seštevek teh treh navedenih vrednosti znaša približno 286 milijonov evrov. Vendar to ni znesek, ki bi ga Dars porabil samo v letu 2026. Gre za večletne projekte, poleg tega so navedene vrednosti v različnih fazah obračuna in niso vse predstavljene na enaki davčni osnovi.

Če prištejemo še uradno ocenjeno vrednost obnove stare cevi Karavank, ki znaša 114,82 milijona evrov, dobimo približno 401 milijon evrov vrednosti štirih velikih projektov. Tudi ta vsota je zgolj okvirni prikaz njihovega finančnega obsega, ne uradni skupni investicijski obračun.

Poleg tega v tej oceni niso zajeti vsi drugi aktualni projekti, med drugim obnova pri Postojni, dela med Framom in Slovensko Bistrico, širitev štajerske avtoceste pri Ljubljani ter preostala gradbišča tretje razvojne osi.

Se bodo slovenske avtoceste leta 2027 končno rešile zastojev?

Čeprav bodo nekatere obnove zaključene še letos, druge pa prihodnje leto, gradbišč na slovenskih avtocestah ne bo zmanjkalo.

Obseg prometa se povečuje, avtocestno omrežje pa se stara. Zato bodo potrebne nove obnove, širitve in posodobitve, še posebej na prometno najbolj obremenjenih odsekih.

Leto 2027 bo za voznike prineslo nekaj pomembnih izboljšav, predvsem na že obnovljenih odsekih. Hkrati pa bodo morali računati na nadaljevanje del med Domžalami in Ljubljano, na primorski avtocesti in drugih večjih gradbiščih.

Za povsem normalno vožnjo skozi predor Karavanke bo treba počakati predvidoma do leta 2029, podobno dolgo pa naj bi trajala tudi gradnja ključnega dela nove hitre ceste proti Koroški.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: Facebook Vozimo pametno z DARS

<p>The post Kdaj bo konec del in zastojev na slovenskih avtocestah? Dars razkril načrte za leto 2027, znana cena obnovitvenih del in investicij first appeared on NaDlani.si.</p>