Kardinali – njihova glavna naloga je izvolitev novega papeža (tema)

Kardinali Rimskokatoliške cerkve bodo v sredo v Sikstinski kapeli v Vatikanu začeli konklave, na katerem bodo izvolili novega papeža. To je tudi njihova primarna naloga poleg pomoči papežu pri delu in vodenju Cerkve. Skrbijo tudi za tekoče posle v Cerkvi v obdobju izpraznjenega sedeža med odstopom ali smrtjo papeža in nastopom novega.

Kardinali so za papežem najvišji predstavniki Cerkve, imenuje pa jih papež po lastni presoji. Imajo naziv eminenca, njihovo škrlatno oblačilo pa naj bi simboliziralo njihovo pripravljenost umreti za vero.

Vsi skupaj sestavljajo kardinalski zbor. Ta trenutno šteje 252 članov z vsega sveta, med njimi jih je 149 imenoval papež Frančišek. 62 kardinalov, med njimi Slovenca Franca Rodeta, je umestil prejšnji papež Benedikt XVI., 41 pa jih je še iz časa Janeza Pavla II.

Najmlajši član kardinalskega zbora je 45-letni melbournski nadškof, Ukrajinec Mykola Bychok, najstarejši pa Italijan Angelo Acerbi, ki je star 99 let.

Kardinali kot zbor sodelujejo s papežem na rednih ali izrednih konzistorijih. Kot posamezniki pa vodijo različne dikasterije rimske kurije oz. urade vatikanske države. Lahko vodijo tudi določene škofije oz. nadškofije. Sodelovanju v kuriji se morajo načeloma odpovedati, ko dopolnijo 75 let. Kardinali v Cerkvi vodijo tudi tekoče posle v obdobju izpraznjenega sedeža v času od smrti oz. odstopa papeža do izvolitve novega.

Kardinalskemu zboru načeluje kardinal dekan, ki je sicer prvi med enakimi in nima nobene moči nad ostalimi kardinali, ima pa nalogo sklicati ter voditi konklave, ki poteka za zaprtimi vrati Sikstinske kapele. Dekan kardinalskega zbora je trenutno Italijan Giovanni Battista Re.

Primarna naloga kardinalov je, da po smrti ali odstopu papeža izvolijo novega. Praviloma ga izberejo iz vrst kardinalov, so bili pa v zgodovini tudi papeži, ki niso bili kardinali. Zadnji med njimi je bil papež Urban VI. v 14. stoletju.

Papež Pavel VI. je leta 1970 omejil volilno pravico kardinalov le na tiste, ki na dan izpraznitve apostolskega sedeža še niso dopolnili 80 let. Tri leta kasneje je število kardinalov elektorjev, ki imajo pravico in dolžnost voliti papeža, omejil na največ 120.

Papež Frančišek te omejitve ni upošteval, zato je kardinalov elektorjev, ki lahko sodelujejo na konklavu po njegovi smrti, rekordnih 135, dejansko jih bo novega papeža izbiralo 133.

Od kardinalov elektorjev jih je 80 odstotkov oz. 108 imenoval Frančišek, prvi papež iz Latinske Amerike, ki je v 12-letnem pontifikatu precej spremenil geografsko in starostno strukturo kardinalskega zbora.

Na konklavu, na katerem so leta 2013 za papeža izvolili Argentinca Jorgeja Maria Bergoglia, so sodelovali kardinali iz 48 držav, na tokratnem prihajajo iz 71 držav.

Še vedno prevladujejo Evropejci, ki jih je med elektorji 53. 23 kardinalov, ki lahko volijo novega papeža, je iz Azije, 18 iz Afrike, 17 iz Južne Amerike in 16 iz Severne Amerike. Po štirje prihajajo iz Srednje Amerike in Oceanije.

Kardinal Rode je star 90 let in ni elektor, ima pa volilno pravico argentinski nadškof slovenskih korenin Vinko Bokalič Iglič, ki je star 72 let.

Danes so vsi kardinali tudi škofje, v zgodovini pa so obstajali tudi kardinali, ki niso bili niti duhovniki. Bili so znani tudi kardinali laiki, ki so se lahko celo poročili. Eden zadnjih tovrstnih kardinalov je bil Teodolfo Mertel, ki je umrl leta 1899 in ni bil duhovnik, navaja Wikipedia.

Šele leta 1917 je papež Benedikt XV. določil, da so kardinali lahko le duhovniki. Janez XXIII. pa je določil še, da morajo biti vsi, ki postanejo kardinali, posvečeni tudi v škofe, če to še niso bili pred imenovanjem.

Kanonsko pravo pozna tudi kardinale “in pectore” ali skrivne kardinale, katerih imen papež ob imenovanju ne objavi, ampak prihrani to za kasneje.