Kardinali bodo z izborom novega papeža izbirali tudi nadaljnjo pot Cerkve (ozadje)

V Vatikanu se bo v sredo začel konklave, na katerem bo 133 kardinalov po smrti papeža Frančiška izbiralo novega poglavarja Cerkve, s tem pa tudi njeno nadaljnjo pot. Trajanje konklava ni določeno, na zadnjih dveh se je beli dim iz Sikstinske kapele pokadil v nekaj dneh.

Začetek konklava so prejšnji ponedeljek, dva dneva po pogrebu papeža, določili kardinali na kongregaciji. Poleg tega pa so izpostavili tudi ključne izzive, s katerimi se bo moral soočiti naslednik Frančiška, ki je umrl na velikonočni ponedeljek, 21. aprila.

“Govorili so o lastnostih, ki jih mora imeti novi papež, da bi se lahko učinkovito odzval na te izzive,” so sporočili iz Vatikana po kongregaciji. Med največje izzive Cerkve so uvrstili evangelizacijo, odnose z drugimi verami in spolne zlorabe.

Predvsem slednje so zaznamovale tudi Frančiškov pontifikat, storjenih je bilo več dejanj v boju proti zlorabam, a te ostajajo velik problem. Nenazadnje pripadniki Cerkve še vedno niso dolžni prijaviti zlorab civilnim oblastem.

Med 252 člani kardinalskega zbora jih je 135 mlajših od 80 let in imajo s tem volilno pravico, volitev papeža v Sikstinski kapeli pa naj bi se jih udeležilo 133.

Okoli 80 odstotkov kardinalov elektorjev je imenoval Frančišek, prihajajo z vseh koncev sveta in so relativno mladi ter bo to zanje prvi konklave.

Glasovanje poteka v popolni tajnosti, v skladu s strogimi pravili in ceremonialnimi postopki. Kardinali v tem času nimajo stika z zunanjim svetom in bivajo v Domu svete Marte, pri čemer jih bodo tokrat nekaj namestili tudi v sosednjo depandanso. Število kardinalov elektorjev je namreč precej naraslo, praviloma bi jih moralo biti 120.

Prvič se bodo kardinali v Sikstinski kapeli zbrali v sredo popoldne in pod freskami renesančnega umetnika Michelangela izbirali Božjega predstavnika na Zemlji. Z latinskim izrazom extra omnes, v prevodu vsi ven, se bodo starodavna vrata kapele zaprla in glasovanje se bo začelo. Prvi dan bodo imeli le en krog glasovanja, v prihodnjih dneh pa po štiri, dva dopoldne in dva popoldne.

Kardinali na vsakem skrutiniju na listek napišejo ime svojega kandidata in ga spustijo v urno. Glasujejo po svojem prepričanju, pri tem naj bi jih vodil Sveti duh. Po koncu glasovanja vsak listič odprejo in preberejo ime. Po preštetju lističe sežgejo.

Lističem pred sežigom dodajo posebne kemikalije, s čimer dosežejo, da se iz dimnika Sikstinske kapele pokadi črn dim, če novi papež ni bil izvoljen, in bel, če je bil. Izvolitev papeža pospremi tudi zvonjenje.

Po treh dneh glasovanj sledi najmanj en dan počitka, namenjen premišljevanju in molitvi, nato se glasovanja nadaljujejo.

Za izvolitev mora dobiti kardinal dve tretjini glasov. Ko se to zgodi, še pred zažigom listkov dekan kardinalskega zbora – trenutno je to kardinal Giovanni Battista Re – pristopi do kandidata in ga v latinščini vpraša, ali je pripravljen postati papež. Če pritrdi, ga vpraša še, katero ime si je izbral. Nato novoizvoljenega papeža odpeljejo v t. i. sobo solz, kjer se preobleče v nova papeška oblačila.

Medtem protodiakon, trenutno je kardinal Dominique Mamberti, stopi na balkon bazilike svetega Petra in izreče znamenite besede Nuntio vobis gaudium magnum: Papam habemus (Z velikim veseljem vam oznanjam: Imamo papeža). Novoizvoljeni papež v svojem prvem nastopu pred verniki podeli blagoslov mestu in svetu (urbi et orbi).

Koliko časa bodo kardinali tokrat potrebovali za izvolitev vrhovnega poglavarja katoliške cerkve, je težko napovedati. Zadnje dvoje volitve, na katerih sta bila izvoljena Benedikt XVI. in Frančišek, so se končale po štirih oz. petih glasovanjih.

Tudi tokrat naj bi bilo podobno, čeprav se lahko zgodi, da bodo kardinali zaradi raznolikosti kandidatov stežka našli soglasje. Na drugi strani pa je možno tudi, da se bodo ravno zaradi tega obrnili na najbolj vidne osebnosti v Cerkvi, je v pogovoru za francosko tiskovno agencijo AFP dejal avtor več knjig o Vatikanu John L. Allen Jr.

Ocenjuje, da bodo kardinali verjetno iskali nekoga, ki ima “sposobnost vodenja ladje skozi viharje” oziroma nekoga, ki ima diplomatske in geopolitične izkušnje.

Pred konklavom se vedno vrstijo ugibanja, kdo bo prihodnji papež in kdo so t. i. papabili, kardinali, primerni za položaj. A napovedi se običajno izkažejo za netočne, tako da se je že uveljavilo reklo: Kdor gre v konklave kot papež, pride ven kot kardinal.

Papež sicer lahko postane vsak katoliški moški, vendar običajno izberejo enega izmed kardinalov elektorjev.