2 hours ago
14
Bari-Barbara Kramar bi delovanje urgentnega centra rešila s podelitvijo koncesije. Ta se v Sloveniji podeljuje za posamezne zdravstvene dejavnosti, kot sta na primer družinska medicina in zobozdravstvo. Urgentni centri pa trenutno delujejo kot del bolnišnice javne zdravstvene službe.
V začetku tedna so v trboveljskem Delavskem domu potekala prva zasavska soočenja v živo. Kandidati za poslance, ki so stopili pred volilce, so predelali nekaj aktualnih tem iz Zasavja. Med temi se je znašel tudi Urgentni center Trbovlje, ki že nekaj časa deluje brez ključne enote za hitre preglede. Spomnimo, pred slabimi tremi leti je Zdravstveni dom Trbovlje (ZD) nujno medicinsko pomoč preselil iz prostorov urgentnega centra v ZD. Zaradi slabe kadrovske pokritosti je bolnišnica lani napovedala zaprtje urgentnega centra. Ministrstvo je zasavskim zdravstvenim domovom naložilo, naj sami poiščejo rešitev za zagotavljanje enote v urgentnem centru, a do danes do te še ni prišlo. Bi se morala vmešati vlada, je bilo vprašanje na soočenjih. Simon Maljevac, kandidat iz združene liste strank Levica in Vesna, je odgovornost preložil na lokalno skupnost, ki pa se še vedno ni dogovorila.
Video celotnega soočenja in vse sočne izjave ter obljube, najdete TUKAJ!
Do dogovora v vsakem primeru
“S problemom sem seznanjena. Če bom izvoljena za poslanko, se bom prioritetno lotila tega problema in za skupno mizo povabila predstavnike ministrstva, lokalnih skupnosti in vodstvo bolnišnice,” je obljubila Nataša Avšič Bogovič iz Gibanja svoboda. Rešitev je potrebno najti za skupno mizo, je prepričana. “Bomo pač sedeli, dokler je ne najdemo. Moja obljuba za Zasavje je, da bomo skupaj našli rešitev, ki bo v korist prebivalcev.” Krepitev javnega zdravstva naj bi bilo po njenih besedah prioriteta njihovega novega mandata, če ostanejo na vrhu. Druge možnosti kot dogovor ne vidi niti Soniboj Knežak, ki že v trenutnem mandatu kot poslanec zastopa stranko Socialni demokrati.
Medtem je Kramar iz stranke Glas upokojencev Pavla Ruparja prepričana, da bi bilo potrebno začeti pri kadrih. “Najprej bi bilo potrebno za kader poskrbeti, jim ponuditi stanovanja. Potem se lahko začnejo dogovarjanja. Treba bo tudi kakšno koncesijo podeliti. To ni nujno zlo – mora biti.” Urgentni center na koncesijo – zakaj pa ne, je prepričana. Če se že toliko let pogovarjajo in niso prišli do rešitve, pomeni, da potrebujejo pomoč države, pa meni Marina Garantini, ki na situacijo gleda iz vidika pacientov.
Podjetja morajo biti
Na odru je delil svojo zgodbo Anže Plevnik, ki je pred dvema letoma ob ustanovitvi lastnega podjetja dobil ponudbo za odkup prostorov bivše cementarne. “Kako ni nihče vedel, da se prodaja, če sem jaz takrat vedel,” je kandidat skupne liste strank Slovenska ljudska stranka, Nova Slovenija in Fokus povedal na temo prodaje cementarne (več o tem TUKAJ). Očitki lokalne skupnosti so namreč bili, da naj bi se prodaja odvijala za zaprtimi vrati in presenetila lokalce. “Kdorkoli bo to kupil in tam delal, se bo moral držati zakonov in predpisov, ki veljajo na območju celotne države.”
Nataša Avšič Bogovič
Marina Garantini
Soniboj Knežak
Bari - Barbara Kramar
Simon Maljevac
Anže Plevnik
Na drugi strani se je znašla Garantini. “Jaz podpiram lokalno skupnost in sem na strani občine Trbovlje,” je dejala. Kot pravi, ima občina pravico do pritožbe in, da je tako tudi prav. Občina Trbovlje naj bi skušala uveljaviti predkupno pravico za nakup nepremičnin bivše cementarne, ki jo je Holcim skušal prodati podjetju Šuštar trans. Žal prepozno. Lokalni skupnosti je tako preostalo le, da gre v tožbo ali se skuša dogovoriti za sodelovanje. Na soočenjih je voditeljica ekskluzivno razkrila, da prav v teh dneh poteka pisanje tripartitne pogodbe. Več v prispevku:
V javnosti nove informacije glede prodaje trboveljske cementarne
“Prihodnost bo zelena ali pa je ne bo”
Knežak se kot Zasavec medtem še spomni časov, ko je bil sneg črn in ko so bili gozdovi okoli cementarne dobesedno zabetonirani, je izpostavil na soočenjih. “Ni mi jasno, da Holcim preden proda privatniku ne ponudi odkupa lokalni skupnosti. Če kdo, ima Holcim dolg do tega okolja, predvsem kar se tiče ekologije in zdravja ljudi v vseh teh letih onesnaževanja.” Da se mora v prostorih odvijati takšna dejavnost, ki ne bo dodatno ogrožala zdravja ljudi, trdi Avšič Bogovič. “Če bo potrebno zakonodajo zaradi Zasavja in Trbovelj še enkrat zaostriti zaradi zdravja ljudi, bomo to naredili z mirno vestjo.”
Maljevac medtem zagovarja, da prostori pridejo v last lokalne skupnosti, ki bo lahko odločala, kaj se bo tam dogajalo. A je s tem sprožil repliko Plevnika, ki meni, da je poleg ljudi potrebno varovati tudi podjetja. “Veliko je novih zakonov in direktiv na tem področju in verjamem, da bi se jih novo podjetje držalo in hkrati ponudilo nova delovna mesta.” Prihodnost bo zelena ali pa je ne bo in okolje mora biti v ospredju naših prizadevanj, na to odgovarja Maljevac. “Škodo okolju smo že tako naredili veliko.” Da morajo nova delovna mesta biti zelena, je ob tem poudarila tudi Avšič Bogovič.
“Jaz ne napletam zgodb, ampak odgovarjam na vprašanja”
Pa se dotaknimo še trboveljskega dimnika. Ali bi glasovali, da se 25 milijonov investicijskega denarja države, na primer namenjenega za ceste, mostove ali kaj drugega, prerazporedi za oživitev dimnika. “Ne,” je bil odgovor Garantini. “Ceste morajo biti. Se strinjam, da je potrebno tudi dimnik oživiti, ampak ne na račun cest.” Ostali sicer bi glasovali za, a so svoje obrazložitve napletali okoli zgodb, pogojevali s poslovnimi načrti, prelagali na lokalno skupnost. Nameniti 25 milijonov za projekt, ki bi oživil del naše dediščine, za Knežaka ni vprašanje. “Pri 17 milijardah proračuna, kot ga imamo, zaradi 25 milijonov ne bo zgrajena nobena cesta manj,” je dejal in opozoril na možnost črpanja evropskih namenskih sredstev. V teh vidi priložnost tudi Kramar.
Pogovor je sprožil repliko Garantini, ki je edina ostala na nasprotnem bregu. “Se strinjam s predhodniki. Seveda je potrebno narediti nekaj za turizem v Zasavju. Ampak vaše vprašanje je bilo, ali bi dali 25 milijonov in ne zgodbe okrog in okrog.” In kot edina kandidatka je direktno odgovorila na vprašanje voditeljice Neže Šabanovič Grmšek.
“Mislim, da bi bilo smiselno to vprašanje nasloviti na občane in občanke preko lokalnega referenduma, da dobimo pravi odgovor,” je menil Maljevac. Avšič Bogovič bi medtem z veseljem pristopila v kakšno delovno skupino, ki bi se podrobneje posvetila tej zgodbi.
Za prenovo dimnika bi večina dala 25 milijonov evrov
Učenci iz Trbovelj: “Dovolj imamo vseh obljub, kaj boste naredili za nas?”
Na soočenju so se dotaknili tudi pametnih telefonov in njihovega vpliva na družbeno življenje mladih. Kako bi preprečili, slab vpliv tehnologije na mlade je bilo vprašanje, ki so ga v okviru otroškega parlamenta, za kandidate pripravili osnovnošolci iz Trbovelj. Vsi so se strinjali, da je regulacija socialnih omrežij potrebna. “Vemo, kaj se dogaja. Vemo, da so preko spleta mladi pogosto podvrženi nasilju. Kot družba si moramo nehati zatiskati oči in se zavedati, da se del našega življenja dogaja tudi v virtualnem svetu in da moramo posledično to regulirati, da bo varno za vse. Tehnološki pripomočki bi tako služili predvsem kot pomoč za boljše življenje vseh ljudi in za napredek družbe,” je dejal Maljevac.
V zadnji ogrevalni sezoni je Hrastnik plačeval visoko ceno daljinskega ogrevanje, ki je med najdražjimi v državi. Ali
English (US)