Kanada pred vrati EU: Je mogoče spregledati, da asistirani samomori že predstavljajo več kot desetino smrti?

V nekaterih delih Kanade, države, v zvezi s katero je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen sredi septembra podala predlog, da bi postala prva pridružena članica EU, asistirani samomori zdaj predstavljajo več kot vsako deseto smrt. Stopnje pa le še naraščajo.

“Kar je bilo uvedeno kot izjemen ukrep, je zdaj postalo normaliziran del klinične oskrbe,” je marca letos opozorila dr. Ramona Coelho z inštituta Macdonald-Laurier.

Uradni podatki kažejo, da je v Lanaudière – goratem območju Quebeca severno od Montreala – leta 2025 13,4 odstotka smrti predstavljalo posledico tako imenovanega kanadskega programa medicinske pomoči pri umiranju (MAID). V francosko govorečem Quebecu, ki velja za drugo najbolj naseljeno kanadsko provinco, je tistega leta zaradi asistiranega samomora umrlo 6268 ljudi. Po podatkih ministrstva za zdravje so asistirani samomori v provinci z 8,5 milijona prebivalcev predstavljali skoraj 8 odstotkov vseh smrti.

Quebec pa ne predstavlja edine lokacije, kjer so številke visoke in naraščajo, ampak je tovrsten trend opazen po celotni državi. V Britanski Kolumbiji je več kot 7 odstotkov smrti tistega leta predstavljalo posledico MAID. Za lažjo predstavo: to je predstavljalo 3189 od 44.000 smrti v 12 mesecih.

Evtanazija je bila legalizirana leta 2016

Približno vsaka 20. smrt v celotni državi je izvirala iz asistiranega samomora. V kratkem naj bi bile objavljene zvezne številke za leto 2025. Najnovejši podatki pa medtem kažejo, da je med letom 2016, ko je bila evtanazija legalizirana, in letom 2024 zaradi asistiranega samomora umrlo 76.475 ljudi. Približno 78 let je znašala povprečna starost bolnikov, ki so umrli zaradi asistiranega samomora.

Foto: Freepik

42-milijonska Kanada se podobno kot drugi deli razvitega sveta sooča s strmim upadanjem rodnosti in naraščanjem povprečne starosti. Za državo z univerzalnim zdravstvenim sistemom to pomeni, da se čakalne dobe za specializirano oskrbo podaljšujejo. Podatki Fraserjevega inštituta kažejo, da je povprečna čakalna doba na zdravljenje pri specialistu leta 2025 znašala 28,6 tedna, kar je več kot pol leta. Za ortopedske operacije je znašala 48 tednov. Medtem v ZDA povprečna čakalna doba znaša 12 dni.

V zvezi z razsežnostjo evtanazije v državi je Coelhova kritično izpostavila, da ta “številka označuje tiho, a globoko preobrazbo v tem, kako medicina razume trpljenje, avtonomijo in svoj lastni namen”. Njeni pomisleki poudarjajo samo jedro polemike glede asistiranih samomorov, in sicer, da bi uvedba možnosti asistiranega samomora lahko počasi spodkopala temeljni cilj medicinskega sveta, da se pacientu pomaga, da ozdravi. “Asistirano umiranje se pogosto predstavlja kot sočutje do trpečih in kot ohranjanje bolnikove avtonomije. Kaj pa se zgodi, ko asistirano umiranje postane del kliničnega odločanja in se zdravniki preusmerijo od osredotočanja na ozdravitev k ocenjevanju, ali trpljenje upravičuje smrt?” je bila jasna po navedbah New York Posta.

Kritike evtanazije skrbi, da bi se po zakonu izvajale usmrtitve ljudi, ki niso sposobni sami odločati. Nekaj takšnih primerov je znanih. Nedavno smo poročali o enem izmed njih. Vnukinja 83-letne Brigitte Stegemann, ki je bila usmrčena med bojem z rakom na želodcu, je povedala, da ji je babica nekaj dni pred izvedbo postopka povedala, da se ne spomni, da bi vložila zahtevo, in rekla: “Naredila sem napako.” Več tukaj. Decembra lani je bil evtanaziran 26-letni Kiano Vafaeian, potem ko je vložil zahtevek zaradi sladkorne bolezni, težav z vidom in depresije. Družina pokojnega je vztrajala, da sorodnik ni bil v stanju, da bi sam sprejel takšno odločitev, in da je bila izvedba asistiranega samomora odobrena isti dan, ko je vložil vlogo. Prošnja vsakega, ki vloži vlogo za izvedbo asistiranega samomora, sicer ni vedno odobrena. Od 22.535 vloženih vlog jih je bilo leta 2024 odobrenih 16.499.

S. K.