Kanada bi lahko kmalu evtanazirala tudi komaj rojene dojenčke

Kanadski zdravniki razmišljajo o evtanaziji novorojenčkov pod določenimi pogoji kot obliki “zdravstvenega varstva”.

Ko se je dr. Louis Roy leta 2022 zavzel zanjo, je to sprožilo široko ogorčenje in zdelo se je, da je predlog mrtev. Kot kaže pa ni. Ko je angleški Daily Mail lani pritisnil na quebeško zdravniško zbornico, je ta potrdila, da še vedno podpira priporočilo. Nedavno so izjavili, da je evtanazija za dojenčke s “hudimi deformacijami” ali “izjemnimi bolečinami” lahko medicinsko upravičena.

Evtanazija dojenčkov še ni uzakonjena, a glede na razširitev kanadskih zakonov o evtanaziji je povsem mogoče, da se bo tudi to kmalu zgodilo. Kanada je leta 2016 legalizirala “medicinsko pomoč pri umiranju” ali MAiD za neozdravljivo bolne odrasle. Pet let pozneje je tamkajšnji parlament odpravil zahtevo, da mora biti pacientova smrt “razumno predvidljiva”. Do leta 2022 so zakonodajalci razpravljali o evtanaziji za mladoletnike in za osebe z duševnimi motnjami, naslednje leto pa bo MAiD v primerih duševnih motenj postal zakonit.

Ko vlada dovoli končati življenje, kje se to ustavi? “Ko enkrat začnete z legalizacijo, obstaja tveganje, da bo veliko število zdravnikov to prakso normaliziralo. To je kot prilivanje olja na ogenj,” pravi Trudo Lemmens, profesor prava na Univerzi v Torontu, ki zdaj obžaluje, da je podprl prvotne kanadske zakone o MAiD.

Dojenčki so brez besede

Quebeška zdravniška zbornica vztraja, da je MAiD medicinska zadeva. Trdi, da končanje življenja samo po sebi lahko predstavlja obliko oskrbe. Po poročanju medija Spectator gre za srhljivo izrazoslovje, ki nakazuje premik k zloveščemu utilitarnemu paternalizmu, kjer birokrati presojajo, ali je življenje vredno živeti – in če ga ni, je odraz “skrbi”, da se ga prekine. Dojenčki seveda pri tej zadevi nimajo nikakršne besede. Drugi morajo namreč sklepati o njihovem trpljenju in interpretirati njihove interese. Lahko se dogodi, da bo zakon, ki je bil nekoč predstavljen kot oskrba odraslih, ki so v to privolili ob koncu življenja, zdaj vodil do neprostovoljne evtanazije dojenčkov na samem začetku življenja.

Obstaja prepričanje, da evtanazija dojenčkov predstavlja razširitev logike splava, ki je v Kanadi v celoti dekriminaliziran do rojstva, v smislu, če je mogoče 40 tednov starega dojenčka ubiti v maternici, zakaj bi morali biti nesrečni novorojenčki zaščiteni? Filozof Peter Singer je javno izrazil odobravanje, da se staršem omogoči pravica do evtanazije njihovih invalidnih dojenčkov, saj novorojenčkom manjka racionalnost, avtonomija in samozavedanje.

“Možnost” končanja življenja se je sprevrgla v ideologijo smrti

Razširjeno je prepričanje, da se bodo pogoji “hude deformacije” ali “ekstremne bolečine” kmalu omilili, preden bo prišlo do popolne opustitve. V primeru MAiD je bilo mogoče že videti, da so padle vse varovalke. Od terminalne bolezni do kronične bolečine, od soglasja do domneve, od odraslih do mladoletnikov, vsaka meja je popustila zaradi domnevnega sočutja. Kar se je začelo kot “možnost” končanja življenja, je postala ideologija smrti. V okviru programa MAiD se je doslej evtanaziralo skoraj 80.000 Kanadčanov, kar predstavlja pet odstotkov vseh smrti v letu 2024 oziroma približno eno od 20.

Fotografija je simbolična. (Foto: Freepik)

Za prizadevanji za otroško evtanazijo se skriva opustitev ideje, da je življenje sveto. Kanadski evtanazist dr. Jonathan Reggler o končanju življenja govori z povsem mirno vestjo: “Ko enkrat sprejmete, da bi morali imeti ljudje avtonomijo, ko enkrat sprejmete, da življenje ni sveto in nekaj, kar lahko vzame le Bog, bitje, v katerega ne verjamem, – če se ukvarjate s tem delom, morajo nekateri od nas stopiti naprej in reči: “To bomo naredili”.”

Kanadska kultura vse bolj daje prednost udobju, pogosto meri vrednost življenja na podlagi udobja in stroškov. Zaradi prizadevanja za cenovno dostopnost so že veterani, ki so prosili za pomoč pri posttravmatski stresni motnji, in paralimpijci prejeli ponudbe za asistirano smrt – povsem proti njihovi volji. To stališče kaže na zaskrbljujočo obliko evgenične diskriminacije in zdi se, da so nekateri politiki začutili težo problematike. Liberalni minister za invalide je izrazil nasprotovanje evtanaziji dojenčkov, mlajših od enega leta, s hudimi invalidnostmi, in izjavil: “Ni sveta, kjer bi to sprejel.” Vendar pa obstaja kraj, kjer so to že sprejeli. Nizozemska s svojim Groningenskim protokolom že dovoljuje evtanazijo dojenčkov s soglasjem staršev in zdravnikov. Kot poroča The Atlantic, je edini podoben zgodovinski primer takšne politike predstavljal nacistični program evtanazije dojenčkov iz leta 1939.

Ko družba sprejme, da je vrednost življenja odvisna od okoliščin, so vrata barbarstvu trajno priprta.

S. K.