Kam so izginila drevesa za Prešernovo cesto 32?? #Ajdapiše

Današnja kolumna bo o dveh drevesih, ki sta izginili. No, morda so bila tri. Kolumna bo o resničnih dogodkih, morda bo vmes malce dolgočasna, ker bo suhoparno navajala dejstva. Zadeva žal še ni zaključena, čeprav dreves ni več. V zaključku pa sledi moj razmislek o drevesih v Domžalah. Zgolj kratek, ker je čudovito analizo v zadnji številki Slamnika naredil že Anton Komat, ki še vedno raziskuje usodo dreves iz parka Univerzale. Varnost je seveda na prvem mestu. A tudi na motorju si nadeneš čelado, preden pričneš z vožnjo, ne nehaš pa voziti motorja, ker je nevarno …  

Pred časom sem na e-sporočilo, ki ga uporabljam v okviru dela za portal Domžalec, prejela pismo stanovalke Prešernove v Domžalah, v katerem mi je sporočila, da sta bili ob bloku Prešernova 32 posekani dve drevesi, ki sta stali ob otroškem igrišču. Pravi, da je »eno od dreves dajalo prijetno senco, kar je bilo zelo pomembno, saj se tam vsak dan igrajo otroci«. Njeno sporočilo se me je močno dotaknilo, saj je tako zelo tragično zapisala »zdaj tam ni ne dreves, ne sence« in nadaljevala z besedami, ki so mi dale misliti: »Drevesa niso ovira, so del našega vsakdana. So naravna senca, svež zrak in prostor, kjer se radi zadržujemo. In otroci si zaslužijo več kot le vroč asfalt. Upam, da bo ta zapis kdo prebral in pomislli, kako pomembna so tudi »mala« drevesa v našem okolju.«

Gospa je v sporočilu navedla tudi več podatkov in vprašanj, obrnila pa se je tudi na Občino Domžale. Najprej jo je kontaktirala pristojna Krajevna skupnost, ki ni želela podati pisnega odgovora, gospa pa ni pristala na pogovor po telefonu. Odgovor je naposled le dobila v pisni obliki, vendar se z njim ni strinjala. Med drugim so zapisali, da je bil eden od borovcev nevaren, sama pa trdi, da sta bila oba listavca in je vprašala, če so bila posekana tri drevesa. Nato so želeli, da jih pokliče, na kar ni pristala. Trdi tudi, da Zavod za šport in rekreacijo Domžale, ki upravlja z igriščem, o poseku ni bil seznanjen.

Ko sem brala njeno e-sporočilo, me je navdalo upanje, da so med nami posamezniki, ki jim je močno mar za skupno dobro, so pametni, sposobni ter se ne dajo kar tako. Dobila je tudi odgovor občinske uprave, ki je po njenih besedah »oblikovan kot PR obvestilo, ki se v celoti izogne ključnim vprašanjem, ki so bistvena za presojo zakonitosti in odgovornosti posega v prostor«. Po besedah Občine Domžale »poseka dreves niso naročili, niti niso bili o njem obveščeni. Omenjene površine so v postopku za določitev pripadajočega zemljišča po Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1). Navedena površina je dejansko in neposredno namenjena redni rabi stavbe, torej gre za t. i. pripadajoče in funkcionalno zemljišče stavbe, ki ga uporabljajo stanovalci, obiskovalci, lastniki in najemniki prostorov. Posege, ki se odvijajo na zemljišču, ureja skupnost več etažnih lastnikov preko upravnika večstanovanjskega objekta.«

Gospa se je spraševala, ali se Občina lahko odpove odgovornosti za zemljišče, ki je v postopku prenosa?

Zadeva se raziskuje še naprej, mene pa zanima celostna slika. Kaj se dogaja z drevesi v mestu? Domžale niso prav nič zelene. Ko se sprehajam po Ljubljani, recimo po Streliški ulici, sem navdušena nad zelenjem. Pa tudi tam ni idealno – kar pomislite na poseke na gradu. Zdi se kot da je stroka vse bolj naravnana v smer preventive varovanja ljudi in predvsem našega premoženja (nepremičnine) kot pa ohranjanja zelenega okolja. Zdi se, da je zdravljenje dreves nekaj, kar pri nas nima prostora v občinskih upravah. Je predrago po njihovi logiki? Morda pa mislijo, da je predrago po naši logiki. Ker dejstvo je, da ne moremo samo pokazati s prstom na občinsko upravo in zaključiti s tem. Dejstvo je, da od občinske uprave zahtevamo varnost – in ko nas doletijo naravne nesreče, kot so bile recimo poplave iz leta 2023, je ta naša zahteva še toliko bolj v ospredju. Zahtevamo, da nobeno drevo ne pade na nas ali na našo lastnino. Koliko odgovornosti smo posamezniki sploh še pripravljeni prevzeti v tem svetu?

Bom prešla na drug primer. Zdi se mi groteskno – in ja, nalašč sem uporabila to močno besedo – da otroci v vrtec za svoj rojstni dan lahko prinesejo kupljene stvari, ne pa doma narejenih. Higiena in varnost nadvladata. Nad čim? Nad dobrimi in boljšimi stvarmi? Dejansko boljšimi za nas … Ali pa ta primer: v trgovini ne morete kupiti surovega mleka, ker obstaja možnost bolezni, lahko pa vaši otroci brez težav kupijo neomejene količine energijskih pijač. Vidite poanto? No, to je ta svet brez »nevarnih« dreves, v katerem živimo.

Svet, v katerem je pešpot ob Kamniški Bistrici že čisto gola, da bomo 100 % varni pred poplavami …

In zatorej pomislek vsem nam, vsekakor pa najbolj vodilnim v občini in državi: če smo že tako ponosni na to, da je Slovenija zelena država, ali res delamo v to smer? Ali je naša vrednota res ohranjanje zelenega? Vsekakor mora biti primarna vrednota varnost. No, glede na politične debate, bi tudi o tem lahko kaj rekla … ampak drugič.

Avtor: Ajda Vodlan

Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.

Ajda piše tudi novičnik (newsletter), na katerega se lahko naročite. Tako boste lahko na svoj e-mail prejeli njeno kolumno, objavljeno na našem portalu in druge zapise, ki jih objavlja, hkrati pa boste lahko prebrali tudi zapis, ki ni objavljen nikjer drugje. Na njen novičnik se lahko prijavite tukaj.

The post Kam so izginila drevesa za Prešernovo cesto 32?? #Ajdapiše appeared first on domžalec.si.