Kakšna je zgodba žlahtne kapljice na slovenskem?

Tako rekoč od Goričkega do Pirana se žlahtna kapljica stekleniči v izjemno raznolikih okusih, ki odražajo bogastvo različnih pokrajin, dolgoletno tradicijo in znanje lokalnih vinarjev. Slovenska vina s svojimi edinstvenimi značilnostmi, avtentičnostjo in kakovostjo pomembno prispevajo tudi k slovesu države na mednarodnem gastronomskem nivoju.

Tradicija, ki sega v predrimski čas

Slovenija je dežela z izjemno bogato vinsko tradicijo, ki sega v čas pred Rimljani in se je skozi stoletja prepletala z družbenim, gospodarskim ter kulturnim razvojem. Arheološke najdbe pričajo, da je bilo vinogradništvo na današnjih slovenskih tleh razvito že v antiki, pozneje pa so ga pomembno utrjevali samostani, fevdalne posesti in kmetje, ki so vino gojili tako za vsakdanjo rabo kot za ceremonialne namene. Skozi srednji vek je vino obstalo kot ena ključnih kmetijskih panog, v 20. stoletju pa je z modernizacijo postopkov in strokovnim delom v vinogradih ter kleteh doseglo novo raven kakovosti. Danes so slovenska vina prepoznana kot visoko kakovostna, večkrat nagrajena in cenjena po vsem svetu.

Bogata raznolikost vinorodnih dežel

Slovenija je razdeljena na tri glavne pokrajine, značilne po pridelavi vina, ki jim pravimo vinorodne dežele, vsako od njih pa tvorijo manjši vinorodni okoliši. Med seboj se razlikujejo glede na svoje geografske posebnosti, mikroklimo in tradicijo pridelave, ki se kažejo v različnih sortah trt in značilnih vinih.

Podravje: zibelka slovenskih penin

Podravje na severovzhodu države je po površini največje vinorodno območje, ki ga sestavljata dva vinorodna okoliša: Štajerska Slovenija in Prekmurje. Znano je po belih sortah, kot so laški in renski rizling, sauvignon in chardonnay, v zadnjem času pa se vse bolj uveljavlja tudi šipon. Zaradi hladnejšega podnebja je za podravska vina značilna višja vsebnost kislin, sicer pa so posebnost Podravja tudi penine, ki imajo v Radgoni dolgo tradicijo, ter pozne in ledene trgatve, ki dajejo izjemno bogata sladkasta vina.

Posavje: številni majhni vinogradi v družbi zidanic

Posavje je manjše območje ob spodnjem toku Save, ki ga zaznamujejo razgibano hribovje, stare vinogradniške vasi in razdrobljenost vinogradov, najbolj pa slovi po svoji močni tradiciji cvička. Cviček, unikaten slovenski biser, je svetlo rdeče vino z nizko alkoholno stopnjo, sestavljeno predvsem iz modre frankinje in žametovke, z dodatkom belih sort. Poleg cvička v Posavju najdemo še druge sorte, predvsem modro frankinjo in žametovko, ki zavzemata skoraj polovico vinogradov, med belimi pa prevladujeta laški rizling in kraljevina. Območje vključuje vinorodne okoliše Dolenjsko, Belo krajino in Bizeljsko–Sremič, ki slovijo po pristnem, nekoliko rustikalnem karakterju vin in dolgoživi tradiciji zidanic.

Primorska: razgibana krajina in vplivi morja

Primorska je območje z najbolj sredozemskim značajem. Kljub temu, da je manjša od Podravja, je prva po količini pridelanega vina, sestavlja pa jo tudi največ okolišev: Vipavska dolina, Slovenska Istra, Goriška brda in Kras. Za območje sta značilni geografska razgibanost in pestrost talne sestave, zato med posameznimi okoliši prihaja do precejšnjih razlik in posebnosti v karakteristikah pridelanih vin. Na splošno pa so zaradi obilice sonca in vplivov Jadrana primorska vina suha, manj kisla in močnejša po vsebnosti alkohola. Tu so doma najbolj znane sorte rdečih vin, kot sta teran in refošk.

Pijača, ki je soustvarjala kulturo

Vino ima v Sloveniji ne le gospodarski, temveč tudi globok kulturni pomen. Povezano je s številnimi prazniki, običaji in vsakodnevnimi navadami. Ob martinovanju, enem najpomembnejših vinskih praznikov, se po vsej državi praznuje čas, ko iz mošta nastane vino. Spremljajo ga tradicionalne jedi, kot sta pečena gos in mlinci, ter številne prireditve, ki poudarjajo pomen letine.

Tudi ostalih praznikov, kot so Božič, novo leto in družinske slovesnosti, si pogosto ne predstavljamo brez kozarca dobrega vina, ki simbolizira obilje, zdravje in povezanost. V številnih vinorodnih krajih še danes ohranjajo stare običaje, kot so blagoslov trte na dan sv. Vincencija, trgatev kot družabni dogodek ter hramba vina v zidanicah in kleteh, ki so pogosto pomemben del lokalne identitete.

Poznana in nagrajena tudi širše v svetu

Slovenska vina pa postajajo vse bolj cenjena tudi na mednarodnem prizorišču. Čeprav država po količini ne sodi med največje pridelovalke, se po kakovosti uvršča ob bok najbolj priznanih svetovnih regij. Slovenski vinarji redno prejemajo nagrade na prestižnih tekmovanjih, kot so Decanter, International Wine Challenge ali Concours Mondial de Bruxelles. Posebej izstopajo bela aromatična vina iz Podravja, oranžna oziroma macerirana vina s Primorske ter rdeča vina, kot sta teran in refošk, ki zaradi svoje unikatnosti vzbujata zanimanje med poznavalci. V svetu gastronomije so slovenska vina cenjena zaradi svoje raznolikosti, čistosti okusov in skladnosti z lokalnimi jedmi, kar potrjuje tudi uspeh slovenskih restavracij z Michelinovimi zvezdicami.

The post Kakšna je zgodba žlahtne kapljice na slovenskem? appeared first on Eko Dežela.