Kakšna bo usoda Grenlandije?

Grenlandija, zamrznjeni otok na “strehi” sveta, postaja eno izmed prizorišč zaostrene geopolitične tekme med velesilami. Ameriški predsednik Trump ne skriva ambicij; Grenlandijo bo priključil tudi s silo, če bo potrebno. Možnosti za tak razvoj dogodkov se zdijo majhne. Pa vendar, v kolikor bo do tega prišlo, Danska, sicer zvesta Nato zaveznica, napoveduje vojaški odgovor. 

Ameriški predsednik Trump je preteklo nedeljo ponovil, da je Grenlandija izrednega strateškega pomena za ZDA in da jo potrebujejo iz razlogov, povezanih z nacionalno varnostjo. Pri tem je navedel prisotnost Kitajske in Rusije na območju, česar ZDA niso pripravljene tolerirati. Da ZDA v zahodni hemisferi niso pripravljene tolerirati strateških tekmecev, je Trumpova administracija zapisala tudi v nedavno objavljeni Nacionalni varnostni strategiji.

“Potrebujemo Grenlandijo, iz vidika nacionalne varnosti,” je dejal za medije in dodal, da bi si tega morala želeti Evropska unija, saj bi ameriško obvladovanje otoka služilo širšim interesom Zahoda. ZDA imajo v tem trenutku sicer že dostop do otoka. Na Grenlandiji je umeščena ameriška vojaška baza; v preteklosti, med drugo svetovno vojno in po njej, je bilo teh še veliko več.

Geopolitična teža zamrznjenega otoka

Grenlandija je danes izjemnega geopolitičnega pomena zaradi svoje lege. Otok svojemu “gospodarju” omogoča lažji nadzor nad severnim Atlantikom in Arktičnim oceanom, kjer je zaradi taljenja ledu v prihodnosti pričakovati povečanje gospodarske in vojaške aktivnosti. Na Grenlandiji so prav tako bogata nahajališča naravnih bogastev, med drugim železa, predvsem pa redkih zemelj, ki so ključnega pomena za naslednjo industrijsko revolucijo.

Trumpove ambicije so povzročile novo poslabšanje transatlantskih odnosov, ki so bili že tako oteženi zaradi različnih pogledov na trgovsko in varnostno politiko. Grenlandija je namreč avtonomni teritorij, a del danskega državnega ozemlja. Danska pa se seveda ni pripravljena odpovedati svojemu ozemlju. Zadnje javnomnenjske raziskave kažejo, da si 85 odstotkov Grenlandcev ne želi postati del ZDA. Tako pravijo tudi predstavniki njihovih političnih strank.

Ameriški predsednik Donald Trump s kapo MAGA (Foto: Wikipedija)

Trumpovih 5 možnosti

Zdi se, da ima Trumpova administracija, če bo vztrajala pri “priključitvi” otoka, na voljo pet možnosti: nakup, javnomnenjsko kampanjo, podpis dogovora o sodelovanju, zanašanje na obstoječe dogovore in invazijo.

Združene države so v preteklosti že večkrat skušale kupiti Grenlandijo. Ideja se je prvič pojavila že leta 1867, po tem, ko so uspeli kupiti Aljasko od Rusije. Ideja je bila ponovno aktualna leta 1910, leta 1917 pa je Združenim državam uspelo kupiti, od Danske, kar so danes Deviški otoki za takratnih 25 milijonov dolarjev. Trumanova administracija je leta 1946 Danski ponudila 100 milijonov za Grenlandijo, z argumentom, da je otok nepogrešljiv za njihovo nacionalno varnost, za Dansko pa popolnoma brez vrednosti. Zdi se, da je te dni najbolj aktiven proponent te ideje ameriški državni sekretar (zunanji minister) Marco Rubio. Prav tako se zdi, da je nakup ozemlja v nasprotju z mednarodnim pravom, predvsem zaradi pravice do samoodločbe narodov.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio (Foto: epa)

• Druga možnost, ki jo ima Trumpova administracija na voljo, je investiranje v spremembo javnega mnenja v Grenlandiji. Kot že rečeno, si večina prebivalcev otoka ne želi postati ameriški državljani, a to bi se lahko spremenilo. Kako? S pritokom večjih investicij v njihovo majhno gospodarstvo in povečanjem diplomatskih stikov, ki bi vplivali na stališča otoških političnih elit. Danska sumi, da je cilj ZDA ustvariti oz. povečati razdor med Grenlandci in Dansko, predvsem s spodbujanjem otoškega gibanja za neodvisnost. To gibanje pa ima večinsko podporo prebivalcev otoka. Ameriški podpredsednik JD Vance je med zadnjim obiskom Grenlandije izrazil upanje, da se bodo neodvisni Grenlandci odločili za partnerstvo z ZDA.
• Kot tretja možnost se kaže podpis pogodbe o sodelovanju oz. “Compact of Free Association (Cofa)”. ZDA imajo že podpisanih več tovrstnih pogodb z majhnimi narodi v južnem Pacifiku, vključno z Maršalovimi otoki. S tovrstnimi pogodbami majhne otoške državice obdržijo svojo neodvisnost, pridobijo vojaško zaščito ZDA, s tem tudi gospodarske prednosti, v zameno pa slednji omogočijo, da na strateško pomembno območje namestijo vojaške baze, ki nato tam delujejo bolj ali manj brez omejitev, poroča Guardian. Številni analitiki so prepričani, da je prav ta razvoj dogodkov najbolj verjeten, a šele po izvedbi referenduma.

Ameriška baza Pituffik na severozahodu Grenlandije (Foto: EPA)

ZDA bi se lahko zanašale tudi na obstoječe mednarodne pogodbe. ZDA imajo namreč že v tem trenutku na Grenlandiji umeščeno vojaško bazo, po mednarodni pogodbi z Dansko (podpisani leta 1951) pa lahko število vojaških baz na otoku še povečajo. Danska je večkrat poudarila, da ne nasprotuje povečanju ameriške vojaške aktivnosti na otoku.

Zadnja, peta možnost, je vojaška invazija in aneksija otoka. Gre za manj verjeten razvoj dogodkov, ki pa ga ni mogoče povsem izključiti. Da gre za eno od možnosti, so večkrat poudarili tudi v Trumpovi administraciji. Glede na zmožnosti ameriške vojske bi lahko Grenlandijo osvojili brez večjih težav, a bi s tem lahko povzročili propad zavezništva Nato. Agresija zoper članico zavezništva, tudi s strani druge članice, namreč aktivira 5. člen Severnoatlantske pogodbe, ki zavezuje ostale članice k skupnemu odgovoru na agresijo.

Finally, the United States is waking up 🚨

Representative Ted Lieu just drew a crystal clear red line, and it matters more than most people seem to realize.

“If any military member, from the generals on down, participates in using force against Greenland without congressional… pic.twitter.com/mjWSaypsxd

— Gandalv (@Microinteracti1) January 7, 2026

Dansko ministrstvo za obrambo je te dni potrdilo, da se bo njihova vojska na vojaško agresijo odzvala z ognjem. Trumpovo administracijo in častnike ameriške vojske pa opozarjajo tudi njihovi kongresniki. “Če kateri koli član vojske, od generalov navzdol, sodeluje pri uporabi sile proti Grenlandiji brez odobritve kongresa, sledi nezakonitim ukazom,” trdi Ted Lieu, demokratski kongresnik iz Kalifornije.