Kako znanstveniki ustvarjajo projekcije segrevanja, in zakaj se napovedi razlikujejo

Znanstveniki že desetletja sestavljajo računalniške modele, ki skušajo ujeti prihodnost našega podnebja. A zakaj se njihove napovedi razlikujejo? Nekateri modeli nastanejo v ZDA, drugi v Evropi, tretji na Japonskem. Vsak uporablja malo drugačne podatke, scenarije, predpostavke. In tu se začnejo razlike.

To pa ne pomeni, da se znanstveniki prepirajo o osnovni stvari. Daleč od tega. Skoraj vsi modeli kažejo isto, da se bo planet še naprej segreval. Razlike so bolj v podrobnostih: kako hitro, kje najbolj, kako močno bodo vplivi občutni.

Za politiko in družbo so te projekcije ključne. Odločajo, koliko denarja bo šlo v obnovljive vire, kako se bodo pripravljala mesta na vročinske valove, kdaj bodo vpeljali nove standarde za industrijo. In čeprav grafi in številke niso vedno enaki, je sporočilo precej jasno: prihodnost bo toplejša.

Kako nastanejo projekcije segrevanja

Osnova napovedi so globalni klimatski modeli. Ti so kompleksne simulacije, ki vključujejo procese v atmosferi, oceanih, ledu, zemljiščih in biosferi. Temeljijo na fizikalnih zakonih, kot so prenos toplote, kroženje zraka in vode ter povratne zanke. Primer je t. i. albedo učinek, kjer taljenje snega zmanjša odbojnost površine in pospeši segrevanje.

Znanstveniki preverjajo delovanje modelov tako, da jih preizkusijo na preteklosti. Če računalniške simulacije dobro ujamejo znane zgodovinske podatke, je večja verjetnost, da so zanesljive tudi pri napovedih prihodnosti.

Foto: Projekcije segrevanja Vir: NASA

Zakaj napovedi niso enake

Največjo vlogo imajo različni scenariji emisij toplogrednih plinov. Če svet hitro zmanjša izpuste, so projekcije precej nižje, kot če emisije še naprej naraščajo.

Pomemben vir razlik je tudi obravnava zapletenih procesov, kot so oblaki in aerosoli. Ker jih znanstveniki ne morejo popolnoma natančno opisati, se posamezni modeli razlikujejo v parametrih in metodah.

Svoje dodajo naravna nihanja podnebja. Pojavi, kot so El Niño, vulkanski izbruhi ali nenavadni vremenski vzorci, lahko začasno zakrijejo dolgoročni trend, kar se odraža tudi v simulacijah.

Nazadnje pa obstajajo razlike v oceni, koliko se bo planet segrel ob podvojenju koncentracije ogljikovega dioksida. To imenujemo klimatska občutljivost. Če je ta višja, so projekcije bolj skrb vzbujajoče, če je nižja, kažejo na počasnejše segrevanje.

Kaj pomenijo razlike za javnost in politike

Razlike v projekcijah ne pomenijo, da se znanstveniki ne strinjajo glede prihodnosti. Pomenijo le, da obstaja več možnih poti, ki so odvisne od naših odločitev. Projekcije je zato treba razumeti kot okvir možnega razvoja, ne kot absolutno napoved.

Za politike in skupnosti so te razlike dragocene. Omogočajo pripravo različnih scenarijev prilagajanja, od načrtovanja infrastrukture do ukrepov za zmanjšanje emisij. V vsakem primeru pa sporočilo ostaja jasno: segrevanje je realnost, ki jo potrjujejo vse znanstvene analize.

Prihodnost, ki jo oblikujemo danes

Čeprav se podrobnosti razlikujejo, je glavno sporočilo enotno. Planet se segreva in to bo vplivalo na življenja prihodnjih generacij. Ključno vprašanje je, koliko in kako hitro. Odgovor pa je v veliki meri odvisen od odločitev, ki jih bomo sprejeli danes.

Pripravil: J.P.

Vir: IPCC, NASA, NOAA.

The post Kako znanstveniki ustvarjajo projekcije segrevanja, in zakaj se napovedi razlikujejo first appeared on NaDlani.si.