Kako uspeh oblikuje identiteto posameznika?

2 hours ago 10

Uspeh lahko identiteto utrdi ali pa jo nevarno zoži odvisno od tega, ali ga doživljamo kot dokaz svojih sposobnosti ali kot dokaz svoje vrednosti. Ko dosežki postanejo glavni odgovor na vprašanje »kdo sem«, se občutek jaza začne premikati skupaj z rezultati: zmagam sledi olajšanje, spodrsljajem pa sram, praznina ali panika. Najmočnejši vpliv ima uspeh takrat, ko je javno merljiv (ocene, napredovanja, nagrade) in ko okolica točno ve, kako “dobro” nam gre. Takrat identiteta postane nekaj, kar je treba nenehno potrjevati.

Zakaj uspeh tako hitro postane del tega, kdo smo?

Ker je identiteta tudi družbeni dogovor. Ljudje nas berejo skozi vloge “odličnjak”, “šefinja”, “perspektivni športnik”, “podjetnica, ki ji je uspelo”. Ko okolica začne ponavljati isto oznako, jo sčasoma posvojimo še sami. Težava ni v tem, da smo ponosni. Težava nastane, ko uspeh začne opravljati funkcijo notranje varnosti: »vreden sem, ker mi gre.«

Socialna psihologinja Jennifer Crocker ta mehanizem opisuje skozi “kontingence samovrednotenja”: samospoštovanje raste in pada v domenah, kjer smo “zastavili” svojo vrednost na primer pri dosežkih, statusu ali potrditvi drugih. In ko je samovrednotenje vezano na rezultat, se lahko zgodi paradoks: lov na “dober občutek o sebi” začne krasti energijo odnosom, radovednosti in učenju stvarem, ki identiteto dejansko hranijo.

Kdaj uspeh identiteto krepi in kdaj jo začne dušiti?

Uspeh krepi identiteto, ko ga doživljamo kot del širše zgodbe o sebi: to mi je uspelo, ker sem vztrajen, ker znam, ker sem rastel. Tak uspeh se lahko “integrira” postane ena od plasti identitete, ne pa edina.

Pri tem je uporabna perspektiva psihologov Richard M. Ryan in Edward L. Deci, avtorjev teorije samodoločanja. V preglednem članku v American Psychologist poudarjata tri temeljne psihološke potrebe avtonomijo, kompetentnost in povezanost ter povezavo med njihovim zadovoljevanjem in dobrobitjo. Ko uspeh raste iz občutka avtonomije (»to izbiram«), kompetentnosti (»to znam«) in povezanosti (»imam ljudi«), podpira občutek integritete. Ko pa te potrebe spodkopavajo pritiski, nadzor in strah pred napako, isti dosežek identiteto prej stisne kot razširi.

Kdaj začne dušiti? Najpogosteje takrat, ko:

je uspeh edina valuta, s katero si “dokazujemo” vrednost,
se počutimo zamenljive (»če nisem prva, nisem nič«),
so cilji stalno premaknjeni (vedno je treba še več),
nam uspeh vzame druge vloge: prijatelja, partnerja, človeka, ki počiva.

Kaj če uspeh nenadoma izgine ali se identiteta sesuje?

Včasih ne izgine uspeh, ampak izgine občutek, da smo varni. Nekateri ljudje ob prvem večjem spodrsljaju ugotovijo, da nimajo “rezervne identitete”. To se pogosto pokaže pri prehodih: konec šolanja, menjava službe, poškodba pri športu, izgorelost po doseženem cilju.

Klinično zanimiv primer tega razkoraka opisujeta psihologinji Pauline Rose Clance in Suzanne Imes. V njunem članku iz leta 1978 uspešne ženske kljub dokazljivim dosežkom ne doživljajo notranjega občutka uspeha; pojav opišeta kot “internal experience of intellectual phonies” notranji občutek, da si prevarant, ki ga bodo razkrili. Dosežki se nalagajo, identiteta pa jim ne sledi.

To je tudi razlog, zakaj lahko nekdo po nagradi, napredovanju ali diplomi ne občuti veselja, temveč praznino. Ne zato, ker je “nehvaležen”, ampak ker je uspeh služil predvsem kot obliž za negotovost in obliž ima rok trajanja.

Ali drži, da visoki dosežki nujno prinesejo več samozavesti?

Ne. To je eden najbolj trdovratnih mitov.

Mit: Če mi uspe, bom končno samozavesten.
Dejstvo: Uspeh lahko prinese samozavest glede sposobnosti, ne pa nujno stabilnega občutka lastne vrednosti.

Mit: Strah in dvom pomenita, da nisem za to.
Dejstvo: Impostorski občutki se lahko pojavijo prav pri ljudeh z visokimi dosežki; dosežek sam po sebi teh občutkov ne “izbriše”.

Mit: Če je pritisk velik, je to cena ambicije.
Dejstvo: Pritisk je lahko znak, da se je identiteta preveč prilepila na rezultate in da je vsaka napaka doživeta kot osebna grožnja.

Zakaj je v Sloveniji in EU ta pritisk pogosto še bolj otipljiv?

V Slovenija je prostor majhen in “etikete” hitro postanejo javne: kdo je bil najboljši v generaciji, kdo je dobil nagrado, kdo je “uspel”. Ta vidnost lahko deluje kot veter v jadra ali kot povečevalno steklo, ki iz vsakega spodrsljaja naredi zgodbo.

Pri mladih se stik med uspehom in identiteto pogosto začne v šoli. OECD poroča, da je testna anksioznost razširjena: velik delež učencev poroča o skrbi pred testi in slabimi ocenami, tudi ko so dobro pripravljeni. Hkrati ima Slovenija po podatkih OECD pri matematiki približno 9 % najboljših dosežkarjev (raven 5 ali 6), kar kaže na močno kulturo dosežkov in s tem tudi na okolje, kjer se identiteta lahko hitro veže na rezultate.

Zelo konkreten slovenski vpogled daje raziskava University of Ljubljana: Melita Puklek Levpušček (Filozofska fakulteta UL) in soavtorica sta pri študentih pokazali povezave med anksioznostjo pri statistiki, doživljanjem grožnje in akademskimi dejavniki skratka, kako hitro lahko področje “merjenja znanja” poseže v samopodobo in notranji mir.

Na ravni European Union pa k temu prispeva še delovno okolje, kjer je uspešnost pogosto stalno merjena. Eurofound opozarja, da je v Evropi pomemben delež delovnih mest “obremenjujočih/strained” in da se škoda za zdravje in dobrobit kopiči skozi čas kar pomeni, da sistem včasih nagrajuje rezultate hitreje kot vzdržnost človeka.

Kaj če hočemo ostati “mi”, tudi ko smo uspešni?

Najbolj praktičen preizkus je presenetljivo preprost: če mi to vzamejo, kaj mi ostane? Ne v smislu katastrofe, ampak v smislu širine. Identiteta je stabilnejša, ko ima več stebrov odnose, vrednote, zanimanja, telesno rutino, občutek prispevka. Uspeh je potem dodatek, ne nosilni zid. Če se v uspehu ujamemo, pomaga tudi sprememba jezika: namesto “jaz sem uspeh” → “jaz sem človek, ki je nekaj dosegel”. Prvo zveni kot usoda. Drugo kot poglavje.

Pripravil: L. H.
Viri: self determinationtheory, paulineroseclance, OECD, CEPSJ

The post Kako uspeh oblikuje identiteto posameznika? first appeared on NaDlani.si.

Read Entire Article