KAKO UPOČASNITI ŽIVLJENJE IN PONOVNO NAJTI RAVNOVESJE?

Zakaj je upočasnitev življenja pomembna za telo in um?

Estimated reading time: 4 minute

Narava nenehno preigrava melodijo, ki jo slišimo le občasno tedaj, ko s spočitim srcem zajadramo v njeno frekvenco. Melodija je povsem improvizirana, saj tako kot ljudje vselej zaupa kraju, kamor jo bo prineslo. Vabeče srce se kot nenehna predaja, da se nanj zaigra kot na glasbilo. Kljub temu je precejšen del sodobnega življenja strukturiran z zornimi koti in načrti morda zato, ker potihoma menimo, da se boste izgubili, če ne bomo stalno krmarili življenja.

Morda se bomo znašli pod mostom, povsem izobčeni iz človeške koreografije, ki ji pravijo družba.

Pravzaprav v kulturi konsenza resnično velja pravilo, da je treba najti ravnovesje med premočrtnostjo in vijuganjem po poti. Načrtovanje rado zasenči spontanost. Če bi bili prepuščeni napravam, bi bili v nenehnem pogonu. Celo ko se ustavimo, razmišljamo, kaj vse je treba še postoriti. Če se želimo vrniti v ritem narave, moramo upočasniti tempo.

Če si svet predstavljamo kot svoje lastno telo, ki nas nagovarja z glasnimi, obupanimi prošnjami, je prvo, kar moramo storiti, da mu prisluhnemo.

Priznati moramo omejitve, ki so nas pripeljale na rob grozljivega prepada. Tistega, česar ne vemo, pač ne vemo, in namesto da se ženemo prek poškodb in zbeganosti, se v dirki s hitenjem raje vdajmo in se pokažimo z ranjenim srcem, da bi se soočili s tistim, kar nastaja. Gostoljubno sprejmite, kar vam lahko ponudi mirovanje.

Cenite priložnost, da se lahko potopite v večnost, ki vam je vselej na voljo, da se okopate v njej. Pride čas, ko je treba um in telo preprosto prisiliti k mirovanju. Neukrotljivo se je v okviru meja vajeno počutiti varno. Omejevanje produktivnosti, aktivnosti in usmerjenosti domišljiji omogoča prosto tavati naokrog, saj tako opazi pomembnejše cilje ter raje vabi kot vodi. Vsem se kdaj sanja, da nekam zamujamo.

Čeprav le redko kdaj vemo, kam sploh gremo, se nam strašansko mudi, da bi ujeli vlak ali letalo, ki nas bo pripeljalo tja.

Tisti, ki imate življenje neusmiljeno strukturirano, imate morda tako globoko izčrpano telo, da ga ne zadovolji niti dolg nočni spanec. Pri takšni izčrpanosti ne gre toliko za potrebo po počitku, temveč za v kosti zažrto apatičnost, ki pride z roko v roki s suženjskim služenjem urnikom in premočrtnosti. V takih primerih je najbolje poslušati izčrpanost in se ji povsem predati, naj vas na seznamu čaka še toliko opravkov.

Šele ko končno stopite z nenehno vrtečega se kolesa, lahko vidite, da vas v resnici ne vodi k tistemu, kar je zares pomembno.

Tista pozornost, ki jo posvečamo stranskemu delu ceste, ko oči umaknemo s simbolične ceste in se zdi, da gremo v povsem nasprotno smer od svojih ciljev, je trenutek, ko se lahko spravimo v dobrohotne težave. Zamujanje je morda naš zaveznik, saj nas skuša odpreti drugačni kakovosti življenja. Skozi nagnjenja našega telesa teče globlja reka narave.

Če smo zgolj za eno popoldne zmožni odložiti načrte, se ponudi priložnost za odpiranje tisti obsežnejši perspektivi. Obenem tako kot ovce zaupamo, da je tam, kjer trenutno smo, vse natanko tako, kot mora biti. Skozi vsako življenje se želi preliti zgodba, ki se povezuje nazaj skozi čas vse do prednikov in do globin naših kosti. Če zmoremo zgodbo z vabečo prisotnostjo obelodaniti za druge in tudi zase, obstaja priložnost, da začnemo živeti usklajeno s svojo najglobljo naravo prispevanja. 

Preberite tudi IMATE V SEBI ZAKLONIŠČE MIRU IN POČITKA? in SKUŠAJTE DELOVATI ČIM BOLJ NARAVNO

The post KAKO UPOČASNITI ŽIVLJENJE IN PONOVNO NAJTI RAVNOVESJE? appeared first on Horoskop.si - Novice in zabava iz področja astrologije.