ARTICLE AD
Ko se danes, v letu 2025, ozremo stoletje nazaj, se nam zdi skoraj neverjetno, kakšne podobe prihodnosti so si ustvarjali ljudje leta 1925. V tistem času, ko je bil svet ravno na prehodu v moderno dobo, so futuristi, znanstveniki in pisatelji napovedovali prihodnost, ki se je izkazala za mešanico neverjetno preroških in simpatično naivnih vizij.
Futuristične napovedi: od radio-budilke do sončnih elektrarn
Eden najbolj zanimivih glasov tistega časa je bil angleški inženir Archibald Montgomery Low. Že v dvajsetih letih je napovedoval stvari, ki jih danes jemljemo kot samoumevne. Med njegovimi presenetljivo točnimi napovedmi so:
- Radio-budilka
- Televizija, ki bo prinašala novice in zabavo.
- Telefoni brez operaterja, kar se je pozneje razvilo v avtomatske centrale in mobilno telefonijo.
- Ženske v hlačah, kar je v takratnem konservativnem obdobju zvenelo precej drzno.
- Uporaba sončne in vetrne energije, ki je šele sto let pozneje postala pomemben del energetskega sistema.

Življenje brez dela in brezskrbna družba
Futuristi so verjeli, da bo tehnološki napredek ljudi osvobodil naporov. Mnogo napovedi je govorilo o krajšem delovnem času in o tem, da bo več prostega časa namenjenega umetnosti, družini in zabavi. Prisotna je bila tudi ideja, da bo človeštvo obvladalo bolezni in lakoto ter se približalo svetovni harmoniji.
Čudaške in zabavne vizije
Nekatere zamisli iz leta 1925 pa nas danes nasmejijo, saj se niso uresničile. Med njimi so:
- Ideja, da bodo ljudje jedli hrano v cevkah ali tabletah.
- Napovedi, da bodo moteče razvade, kot je kajenje, izginile iz družbe.
- Prepričanje, da bo znanost poskrbela, da bodo “grdi ljudje izginili”.
- Vizija, da se bo moda popolnoma poenotila in da bodo vsi nosili enake, praktične uniforme.
Vizije v umetnosti in literaturi
Napovedi prihodnosti niso nastajale samo med znanstveniki in inženirji. Popularna kultura je dvajseta leta prejšnjega stoletja polnila z močnimi podobami prihodnosti. Najbolj znan primer je film Metropolis (1927) režiserja Fritza Langa. V njem vidimo futuristično mesto z ogromnimi nebotičniki in letečimi vozili, kar je postala ena najmočnejših vizualnih metafor za prihodnost.
Tudi literatura je šla v podobno smer. Leta 1924 je J. B. S. Haldane v knjigi Daedalus; or, Science and the Future opisoval, kako bodo genetika, biotehnologija in nadzorovana reprodukcija spremenili človeštvo, kar danes odmeva v razpravah o genskih tehnologijah.
Kaj se je uresničilo in kaj ne?
Če primerjamo napovedi z današnjim svetom, dobimo zanimiv seznam zadetkov in zgrešenih vizij.
- Uresničeno: radio-budilke, televizija, avtomatski telefoni, ženske v hlačah, obnovljivi viri energije in digitalno bančništvo.
- Delno uresničeno: gibljive ploščadi na letališčih in skrajšanje delovnega časa, čeprav to ni postalo univerzalno.
- Neuresničeno: obroki v cevkah, uniformna oblačila in popolna svetovna enotnost.
Prav v tem je čar futurizma: pogosto dobro zazna tehnične trende, a težje predvidi, kako bodo nanje reagirali ljudje, družba in kultura. Tam, kjer je šlo za človeške preference in ekonomijo, so se napovedi pogosto izkazale za napačne.
Sto let kasneje se nam vizije iz leta 1925 zdijo hkrati neverjetno preroške in simpatično naivne. Res je, da so futuristi napovedali televizijo, obnovljive vire energije in digitalno bančništvo, a obenem so verjeli v svet brez dela in uniformno modo. V tem se skriva pouk: prihodnost si lahko zamišljamo, a nikoli ne moremo natančno ujeti, kako bodo tehnologija, družba in človeške želje oblikovale svet.
Pripravil: J.P.
Vir: The Guardian, Vocal Media, Hindustan Times, Pexels, Freepik
The post Kako so si ljudje leta 1925 predstavljali leto 2025 first appeared on NaDlani.si.