Kako so o Jedrski elektrarni Krško pisali v letu 1976

Nuklearna elektrarna Krško (NEK) že desetletja zagotavlja stabilen in učinkovit vir električne energije za Slovenijo in Hrvaško. A kako so o njej pisali pred skoraj 50 leti, ko je bila še v gradnji? V Mohorjevem koledarju iz leta 1976 je bil objavljen članek, ki je napovedoval prihodnost prve jugoslovanske jedrske elektrarne. Danes, v letu 2025, se lahko ozremo nazaj in preverimo, kako so se takratne napovedi uresničile.

Zgodovinski pogled: Tako je bilo zapisano leta 1976

V članku iz leta 1976 je pisalo, da je bil temeljni kamen za NEK položen 1. decembra 1974, ko je tedanji jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito v Krškem označil začetek gradnje prve jedrske elektrarne v takratni skupni državi. Gradnja je bila rezultat sodelovanja med Slovenijo in Hrvaško, kar je pomenilo, da si bosta obe republiki delili tako stroške kot tudi proizvedeno energijo.

Takrat je bilo načrtovano, da bo NEK imel moč 632 megavatov, pri čemer naj bi Slovenija dobila polovico proizvodnje – torej 316 megavatov. Glavni dobavitelj opreme je bil ameriški Westinghouse, gradnja pa naj bi bila zaključena do januarja 1979. Po ocenah iz članka bi naj elektrarna letno proizvedla približno štiri milijarde kilovatnih ur električne energije, kar bi zadostovalo za dve tretjini takratne porabe v Sloveniji.

Članek se je dotaknil tudi rudnika urana v Žirovskem vrhu, ki naj bi zagotavljal surovino za delovanje elektrarne. Ocenili so, da so tam zaloge urana za vsaj 30 let, rudnik pa bi lahko letno predelal 294 ton rude.

Gradnja NEK, Foto: vir: Hidromontaža / Pokrajinski arhiv Maribor

Prva jugoslovanska jedrska elektrarna

Na dan 1. decembra 1974 je predsednik republike Tito v Krškem položil temeljni kamen za prvo jedrsko elektrarno v naši državi. Za graditev te elektrarne sta se odločila izvršna sveta SR Slovenije in SR Hrvaške po večletnih študijskih pripravah elektrogospodarskih podjetij. Nuklearka Krško, kot jo uradno imenujejo, bo imela moč 632 megavatov, ker pa jo gradimo skupaj s Hrvaško in si jo bomo delili tudi pri izkoriščanju, bo za slovenske potrebe na voljo polovica njene moči, to je 316 megavatov. Glavna pogodba z dobaviteljem na ključ, Westinghousom iz ZDA, je bila sklenjena avgusta lani, gradbišče je bilo uradno odprto jeseni, rok dograditve pa je mesec januar 1979. Ko bo začela obratovati, bo dajala približno štiri milijarde kilovatov na leto. Bo to eden največjih energetskih objektov v Jugoslaviji, saj bo proizvajal dve tretjini energije, ki jo danes potrošimo v Sloveniji. V sklop elektrarne sodijo tudi gradnje plinske elektrarne na Jertovcu in v Trbovljah ter rudnik urana v Žirovskem vrhu.

Po sedanjih cenitvah bo stal slovenski del elektrarne 3,6 milijarde dinarjev. Ves denar je zagotovljen v glavnem z inozemskimi krediti, 420 milijonov pa bomo prispevali sami iz sredstev, ki jih zbiramo za energetiko.

Jedrska elektrarna v Krškem bo dobivala surovino za izdelavo svojega goriva iz rudnika urana v Žirovskem vrhu. Sodijo, da je ugotovljenih zalog urana 3000 ton, elektrarna pa bo porabila 100 ton na leto. To pomeni, da je zaloge za 30 let in verjetno še več, 30 let pa je življenjska doba jedrske elektrarne. Vendar računajo, da bodo v Žirovskem vrhu predelali 294 ton rude na leto. Nadaljnje količine urana so geologi odkrili tudi v okolici Žirovskega vrha. V Žirovskem vrhu so odkrili uran okoli leta 1960. Odtlej so naredili okoli 16 kilometrov raziskovalnih rovov in okoli 100 kilometrov vrtin. V rudniku bo ob polni zmogljivosti zaposlenih okoli 570 ljudi, ki jim bo treba zidati stanovanja. Dalje bo potrebno temeljito urediti cesto od Škofje Loke do Gorenje vasi, poskrbeti za varstvo okolja in zadovoljivo rešiti vprašanje onesnaževanja voda. Predvsem bo treba v vsakem pogledu zavarovati Soro, ki je danes na tem odseku še ena redkih čistih rek.

Jedrska elektrarna v Krškem bo delovala kakor podobne elektrarne v svetu na principu verižne reakcije urana. Pri tem nastala toplota bo segrevala vodo in dobljena para bo poganjala turbine generatorjev električne energije.

Prva jedrska elektrarna na svetu je začela obratovati leta 1955 v Obninsku v Sovjetski zvezi. Danes je v pogonu že 93 jedrskih elektrarn s skupno močjo 28.260 megavatov. V gradnji pa je 153 jedrskih elektrarn, ki bodo imele skupaj 108.890 megavatov, načrtovanih pa je še 88 elektrarn s 84.650 megavati. Največji turboagregat bo imel 1260 megavatov.

Jedrske elektrarne ne gradijo samo v ZDA, v razvitih evropskih in azijskih deželah, marveč tudi v vrsti držav v razvoju: v Indiji, Pakistanu, Argentini, Mehiki, Braziliji, Bolgariji, na Koreji in v Afriki.

Največjo proizvodnjo ima doslej angleška jedrska elektrarna Dungeness – A z močjo 551 megavatov. Od začetka obratovanja leta 1965 do letos je dala več električne energije kot vse jugoslovanske elektrarne v letu 1969. Med ameriškimi jedrskimi elektrarnami z lahkovodnimi reaktorji vodi elektrarna Haddam Neck z močjo 575 megavatov, ki je v štirih letih dala več električne energije kakor vse jugoslovanske elektrarne leta 1965.

V splošnem so izkušnje z jedrskimi elektrarnami dobre. Premagane so začetne težave, ki se pojavljajo pri vsaki novi tehnologiji. Pridobljene izkušnje in nenehni tehnični razvoj pa jedrske elektrarne že danes uvrščajo med najzanesljivejše proizvodne naprave sedanjosti.

Vir: Mohorjev koledar 1976, avtor: cj

Kaj je prinesla prihodnost?

Če pogledamo danes, v letu 2025, vidimo, da se je večina takratnih napovedi uresničila – a z določenimi prilagoditvami. V nasprotju s pričakovanji iz članka pa rudnik urana v Žirovskem vrhu ni postal dolgoročen vir goriva za NEK. Zaradi ekonomske in ekološke neugodnosti so ga zaprli leta 1990, gorivo za NEK pa se danes uvaža iz tujine.

V obdobju več kot štirih desetletij delovanja so v NEK večkrat nadgradili svoje sisteme, da bi izpolnjeval najstrožje varnostne standarde. Leta 2023 je bilo uspešno izvedeno podaljšanje življenjske dobe elektrarne do leta 2043, kar pomeni, da bo še vsaj dve desetletji ostala pomemben del slovenske energetske oskrbe.

Zgodovinski vpogled v razvoj jedrske energije v Sloveniji

Pregled napisanega v Mohorjevem koledarju iz leta 1976 ponuja zanimivo retrospektivo na razvoj NEK. Takratni optimizem in načrti so se večinoma uresničili, čeprav je bilo nekaj prilagoditev zaradi spremenjenih okoliščin. Elektrarna ostaja stabilen, učinkovit in varen vir energije, ki še danes, skoraj pol stoletja po začetku gradnje, igra ključno vlogo v slovenskem energetskem sistemu. Se lahko zgodovina ponovi? Ali bo NEK 2 nekoč postal realnost? Le čas bo pokazal.

Objava Kako so o Jedrski elektrarni Krško pisali v letu 1976 se je pojavila na Vse za moj dan.