Kako so istrski begunci živeli v »skritih mestih«

V muzeju moderne umetnosti Ugo Carà v Miljah je do 16. februarja na ogled razstava o begunskih naseljih na Tržaškem. Zgodovinsko-dokumentacijski prikaz nosi naslov Città nascoste. Atlante dei campi profughi di Trieste 1947-1975 (Skrita mesta. Atlas begunskih naselij Trsta 1947-1975), saj ta naselja za Tržačane niso obstajala in so jih sami Istrani iz sramu skrivali, je bilo slišati na odprtju.

Na razstavi so zbrani dokumenti, fotografsko gradivo, pričevanja in načrti naselij. Od največjega na Padričah, v katerem je bilo nastanjenih 3500 beguncev, do najmanjšega. Istrski begunci so živeli tudi v nekdanjih vojašnicah, šolah, hotelih, tovarnah in zasebnih objektih. Leta 1956 je na Tržaškem delovalo približno trideset begunskih središč. Iz bivše cone B je na Tržaško prišlo okrog 80.000 beguncev, mnogi od teh so se nato preselili drugam.

Razstavo je uredil raziskovalec Francesco Fait, ki že vrsto let preučuje to poglavje. Gre za projekt odprte vrste, ki ga s pričevanji in drugim lahko dopolnijo še drugi neposredni ali posredni pričevalci. Ob koncu leta je predviden še izid knjige. Razstavo prireja Multimedialni dokumentacijski center julijske, istrske, reške in dalmatinske kulture skupaj s tržaškim pokrajinskim odborom ANVGD (Vsedržavnega združenja Julijska krajina in Dalmacija) in v sodelovanju z zvezo združenj istrskih beguncev Federesuli, Državnim arhivom iz Trsta ter miljsko občino.

Ob opazovanju zemljevidov je zanimivo spremljati, kako so se spreminjali tlorisi begunskih naselij pri Križu, v Ribiškem naselju, pri Sv. Soboti ali Orehu, v katerem so bili po premiku meje leta 1954 nastanjeni prebivalci zaselkov z Miljskih hribov.