Kako se šolski sistem spreminja v Sloveniji?

2 hours ago 24

ARTICLE AD

Šolski sistem v Sloveniji se trenutno spreminja predvsem skozi tri vzvode: prenovljene učne načrte, posodobljen kurikulum za vrtce in novo vlogo nacionalnega preverjanja znanja (NPZ), ki lahko ob omejitvi vpisa postane eno od meril za izbor v srednje šole. Spremembe niso ena “velika reforma”, ampak niz odločitev in dokumentov, sprejetih v zadnjih letih, ki se zdaj prevajajo v prakso. Najbolj opazno jih bodo občutili učenci, starši in učitelji tam, kjer se vsak dan dogaja pouk: pri tem, kaj je cilj ure, kako se znanje preverja in kako se razlaga napredek.

Zakaj se šolski sistem spreminja prav zdaj?

Del odgovora je strateški. Država želi sistem vzgoje in izobraževanja voditi bolj načrtno, s cilji, merili in ukrepi, ki presegajo eno samo mandatno obdobje. Na portalu GOV.SI je prenova opisana kot sklop posodobitev, umeščen tudi v Nacionalni program vzgoje in izobraževanja 2023–2033 (NPVI), ki med drugim našteva 221 strateških ciljev, 55 podciljev in 306 ukrepov.

A šolski sistem se ne spreminja le zato, ker “tako piše v strategiji”. Minister dr. Vinko Logaj je ob začetku šolskega leta poudaril, da je s šolo in vrtcem vsak dan posredno ali neposredno povezanih skoraj milijon prebivalcev, zato je pomembno, kako stabilno in kakovostno sistem deluje.

Kdaj se bodo spremembe poznale v razredu?

Najprej na papirju, nato pri gradivih in šele zatem v rutini razredov. Pomemben mejnik je 23. maj 2025, ko je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje potrdil prenovljene učne načrte za obvezne predmete v osnovni šoli ter učne načrte za splošno in strokovno gimnazijo, skupaj z didaktičnimi priporočili. V odločanje so vključeni tudi programi za šole z italijanskim in madžarskim učnim jezikom ter dvojezične šole na narodnostno mešanih območjih.

V praksi to pomeni: sprememba ne pride naenkrat kot “novo pravilo”, ampak kot nova zaporedja ciljev, drugačna razlaga standardov znanja, postopno prilagajanje učnih priprav in usklajevanje med učitelji. Ravno zato se lahko zgodi, da bo otrok v eni šoli spremembo začutil prej kot drugje, čeprav so dokumenti enaki.

Kako prenova učnih načrtov spreminja pouk?

Prenovljeni učni načrti so, po domače rečeno, poskus bolj jasne “mape”: kaj mora učenec znati, kako se znanje nadgrajuje in kje imajo učitelji več prostora za prilagoditve. Zavod RS za šolstvo pri kurikularni prenovi izpostavlja ciljno zasnovo dokumentov, boljšo povezanost ciljev med predmeti in razredi (horizontalno in vertikalno), notranjo konsistentnost ter več poudarka na individualizaciji in inkluzivnosti.

Strokovni glas je pri takšni spremembi pomemben, ker pokaže, kako odločevalci razumejo namen. Predsednik Strokovnega sveta dr. Kristijan Musek Lešnik je ob potrditvi učnih načrtov govoril o koraku k sodobnemu, kakovostnemu in vključujočemu učnemu okolju.

Kaj to pomeni za učenca? V najboljšem primeru manj občutka, da “gremo čez snov”, in več trenutkov, ko se pri znanju ustavimo toliko, da postane uporabno. V manj dobrem scenariju pa prenova ostane kot dokument, učilnica pa ostane enaka. Ta razlika je skoraj vedno odvisna od tega, koliko podpore dobijo šole pri uvajanju.

Ali drži, da šolski sistem z NPZ meri več kot prej?

Delno drži. NPZ je obvezen v 3., 6. in 9. razredu, pri devetošolcih pa se lahko dosežek uporabi kot eno od meril ob morebitni omejitvi vpisa v srednješolske programe. Tako to opiše tudi uradna predstavitev NPZ in državna stran o nacionalnem preverjanju znanja. Tu nastane ključna napetost: NPZ je hkrati informacija o znanju in (v določenih primerih) del izbirnega postopka. Če to razumemo, lažje razločimo tudi dve pogosti zmoti.

Mit: “NPZ zdaj odloča o vsem.”
Dejstvo: NPZ pride v ospredje predvsem takrat, ko je na šoli ali programu omejitev vpisa in je kandidatov več, kot je razpisanih mest.

Mit: “En slab NPZ pomeni, da otrok ne zna.”
Dejstvo: Standardiziran preizkus je dober za primerljivost, ne pa za popoln opis otroka. Meritve ne morejo zajeti treme, zdravstvenega stanja, slabega dne ali tega, da je otrok v šoli skozi leto napredoval drugače, kot to ujame en sam termin.

Kaj se zgodi, če je v srednji šoli omejitev vpisa?

Tu je pomembno biti natančen, ker govorimo o pravilih, ki imajo neposredne posledice. Odredba o merilih za izbiro kandidatov (objavljena 9. avgusta 2024 v Uradnem listu) določa razvrščanje na podlagi vsote odstotkov: največ 60 % predstavljajo zaključne ocene obveznih predmetov iz 7., 8. in 9. razreda, največ 40 % pa dosežka NPZ iz učnega jezika in matematike (po 20 % za vsak del).

To je tisti del, kjer šolski sistem za devetošolce postane bolj “selektiven”, čeprav se v vseh primerih omejitve vpisa ne zgodijo. Za družine to pomeni dve praktični stvari:

Kdaj DA: smiselno je, da otrok razume format NPZ, da ga ne preseneti (čas, tip nalog, navodila).
Kdaj NE: ni smiselno graditi celega leta na nenehnem treningu testov, če to izrine razumevanje snovi in mirno učenje.

Kdo skrbi, da se spremembe ne ustavijo pri papirju?

Če prenova ostane le v dokumentih, se šolski sistem ne spremeni le preimenuje. Zato so pomembni mehanizmi uvajanja. Eden od njih je projekt KUP (Kurikularna prenova nove poti do znanja), kjer je cilj usposobiti strokovne in vodstvene delavce za uporabo in uvajanje prenovljenih kurikularnih dokumentov v vzgojno-izobraževalno delo. Drugi mehanizem so zakonodajne spremembe, ki vplivajo na pogoje dela. Vlada je novembra 2025 pri spremembah ZOFVI izpostavila tudi cilj, da bi bile učne rešitve za starše v praksi “kakovostnejše, preverjene, vsebinsko usklajene in cenovno dostopnejše”.

Kaj se dogaja v vrtcih in zakaj je to del iste zgodbe?

Šolski sistem se začne prej, kot si včasih priznamo: pri vrtcu. Kurikulum za vrtce (2025) je bil sprejet 20. februarja 2025 na Strokovnem svetu RS za splošno izobraževanje. Dokument izrecno poudari, da prejšnjega kurikuluma iz leta 1999 konceptualno ne spreminja, temveč ga nadgrajuje. To je pomembno iz dveh razlogov. Prvič, vrtci so pogosto prostor, kjer se zgodaj pokažejo razlike v razvoju in socialnih veščinah in kjer je kakovostna, premišljena podlaga ključna. Drugič, če prenovimo pričakovanja in pristope v vrtcu, se spremeni tudi to, kaj šola realno lahko pričakuje od otrok ob vstopu v prvi razred.

Kaj lahko starši in učenci razumno pričakujejo od sprememb?

Pri takšnih premikih je koristno vprašanje: kaj je obljuba sistema in kaj je odgovornost posamezne šole? Razumno je pričakovati bolj jasno določene cilje, bolj usklajene dokumente in enotnejši okvir, po katerem šole razmišljajo o znanju. Razumno je tudi pričakovati več pozornosti do primerljivosti rezultatov tu je NPZ eden od instrumentov, ne edini. Ni pa razumno pričakovati, da bo prenova sama po sebi zmanjšala stres. Stres se zmanjša šele, ko šola in starši istočasno držijo dve stvari: jasna merila in normalizacijo dejstva, da otrok raste v korakih, ne v skokih.

Kaj je najbolj trezna slika prihodnjih let?

Šolski sistem v Sloveniji se premika proti posodobljenim učnim načrtom, prenovljenemu vrtčevskemu kurikulumu in bolj formalizirani vlogi NPZ v primerih omejitve vpisa. Največ razlike bo naredilo to, kako dobro bodo šole podprte pri uvajanju in kako mirno bo sistem znal uporabljati podatke o znanju kot orodje za izboljšave, ne kot etiketo za otroka.