Kako se je iz odklona Osimskega sporazuma rodila Lista za Trst

Osimski sporazum je blagodejno vplival na odnose med Italijo in Jugoslavijo, za Trst pa je imel hude posledice. Iz odklona meddržavnega dogovora se je namreč rodila Lista per Trieste (LpT, Lista za Trst), ki je dolgo časa pogojevala življenje v mestu ter ovirala njegov gospodarski in splošno družbeni razvoj. Več o tem lahko preberete v naši posebni prilogi ob 50. obletnici Osimskega sporazuma.

Mešanica nacionalizma in avtonomizma

Lista, ki je dobila vzdevek melonarsko gibanje (melona je s helebardo simbol Trsta), je bila mešanica nacionalizma in avtonomizma. Tipičen tržaški pojav, ki ima zelo malo skupnega s podobnimi gibanji drugod po Italiji. Če že je treba iskati podobnosti, jih morda najdemo pri prvi Severni ligi Umberta Bossija, ki je bil učenec in nikakor ne učitelj »melonarjev«.

Več kot 65.000 podpisov

Če izvzamemo neofašistično stranko Movimento sociale italiano - MSI in ezulska združenja, ki so protestirala proti »vrnitvi« Cone B Jugoslaviji, se je tržaški upor proti Osimu začel z nasprotovanjem čezmejni industrijski coni na Krasu. Projekt, ki ga je predvideval meddržavni sporazum, je ostal na papirju, njegovi nasprotniki pa so v nekaj tednih pod ljudsko peticijo zbrali več kot 65 tisoč podpisov.

Peticijo so podpisali ljudje različnih starosti in različnih ideoloških ter političnih prepričanj. Nekateri so se v dobri veri bali ekoloških posledic, ki bi jih imela industrijska cona za Kras, druge pa je bilo strah, da bi cona zaposlila delavce iz Jugoslavije. Slednji bi predstavljali grožnjo za Trst. Spet se je pojavila t. i. slovanska nevarnost, ki jo je desnica - kot vedno - napihovala in izkoriščala.

Več v včerajšnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku