KAKO PRESEČI TEŽAVE, SPUSTITI PRETEKLOST IN PREBUDITI NOTRANJI MIR

Odkrijte, zakaj je čuječnost ključ do duhovne prenovitve, kako delati na sebi ter zakaj je spuščanje starih spominov pot do prave svobode in zdravja.

Estimated reading time: 5 minut

Dokler imamo oči uprte samo v svoje težave, ne najdemo izhoda. Dokler tičimo do nosu v nevšečnostih, pomanjkanju, boleznih ne najdemo ne veselja, ne blaginje, ne zdravja. Dvignimo se nad slepeči videz do tam, kjer deluje ustvarjalna misel vsega dobrega. Dvigniti se je graditi. Spuščati se je uničevati. Za velike in lepe reči se gode na višinah. Vsaka nizkotna, negativna misel in vsako nizkotno dejanje nas teži in pritiska k tlom. Vsaka plemenita, pozitivna misel, vsako ustvarjalno dejanje nas dviga nad vsakdanjost in nam krepi samozavest zmagovalcev in svobodnjakov.  

Kaj je bistveno, kadar želimo opraviti neko delo? Imeti moramo dobro orodje.

Torej kadar hočemo na duhovnem področju doseči lepe uspehe, ki se bodo odražali v našem vsakdanjem življenju in nam prinesli, kar nam pripada, to je zdravje, mir in veselje, moramo delati na sebi, na svojih najmanjših refleksih, saj smo mi orodje tega velikega dela. Pomembno je, da ne dovolimo, da bi nas odnesel tok negativnih misli. Trdno držimo krmilo v rokah in ga kar najpogosteje naravnavajmo. Vedno moramo biti pazljivi.

Čuječnost naj spremlja naše najmanjše misli, naša najmanjša dejanja.

Tako, samo tako bomo pravilno naravnali napačno usmerjeno orodje zmotnih misli, razjedajočih strasti, zloveščih presojanj, ki se nam vse križem utrinjajo o sebi in drugih. Moramo se obnoviti. Za zgraditev navpičnega zidu potrebujemo svinčnico. Ta svinčnica je razum, ki je v nas. Obnovitev stikov, skrb za pravilno napredovanje našega notranjega jaza naj nam pride v navado. Naša naloga je najti načine, kako se bomo od časa do časa spomnili na to.

Očitnost ni vedno resnica. Mir, harmonija, obilje, svoboda pa so; hitra pripravljenost, s kakršno se bojimo nesoglasja, pomanjkanja, suženjstva, bolezni pa lahko celo povzročijo te pojave. Ne gre za to, da se ne bi menili za trpeči svet, ali da bi se zatekali v varstvo lepih teorij. Nasprotno, gre za to, da pozabimo nase, da bi lahko bolje uporabili mogočnost svoje misli in svoje ljubezni ter spremenili navidezno zlo v resnično dobro. Popravimo svoje zmotne misli, drugo za drugo, tako kot naši možgani obračajo narobe projicirane slike na mrežnici.

NE ZAPIRAJMO SE V PRETEKLOST

Mislimo, da se pohvalimo, če rečemo Navezan sem na spomine. Večinoma je to le zbiranje predmetov na dnu omar predmetov, ki si jih ne upamo potegniti na svetlo, ker so uveli, zastareli, preležani. Ne da bi se zavedali, tako izdajamo tisto, kar je najčistejše in najbolj živo v naši ljubezni. Navezani smo na materijo in to ovira naš svobodni razvoj v večnem obnavljanju duha.

V nežni privrženosti dovoljujemo, da nam tisto, kar je vidno in prehodno, zatemni pogled, neminljivo bistvo pa se nam izmakne.

Katero pametno bitje ne bi hotelo odstraniti odmrlih celic in dovoliti organizmu, da jih nadomesti z živimi? Če ne bi hotelo, bi bila to njegova smrtna obsodba. In vendar delamo s čustvi natančno to. Ljubimo tiste, ki jih imamo radi, dan na dan, nikdar jih ne zapirajmo v ozek krog svojih čustvenih navad.

One, ki jih ni več, ki jih objokujemo, one, ki so dosegli zadnji mir, kaj slabo počastimo s tem, da zapremo spomin nanj v neki predmet, da se sklanjamo nad ubogimi ostanki. Ne smemo žalovati za minulim časom. Nikakor ne. Pač pa zato, da bi se zahvalili za vse, kar nas je razveselilo in za vse, kar nas je stalo mnogo truda ali nekaj solza.

Preberite tudi ČUJEČNOST IN SPREJEMANJE in OSEBNA RAST: PREPOZNAJTE IN OCENITE OVIRE

The post KAKO PRESEČI TEŽAVE, SPUSTITI PRETEKLOST IN PREBUDITI NOTRANJI MIR appeared first on Horoskop.si - Novice in zabava iz področja astrologije.