Kako preprečiti nastanek plesni pozimi: zakaj zračenje ni vedno dovolj

Zimski čas je za marsikatero stanovanje ali hišo najtežji preizkus. Ogrevanje, zaprta okna in več vlage v prostoru ustvarijo idealne razmere za nastanek plesni. Ta se pogosto pojavi tiho in neopazno, najprej v vogalih, za omarami ali ob okenskih okvirjih, ko jo opazimo, pa je težava pogosto že razširjena.

Najpogostejši razlog za pojav plesni pozimi je previsoka zračna vlaga v prostoru. Med kuhanjem, prhanjem, sušenjem perila in celo dihanjem nastaja vlaga, ki v hladnem delu leta težje izhlapeva. Če se ta vlaga zadržuje v prostoru, se začne nabirati na hladnejših površinah, kjer nastanejo idealni pogoji za rast plesni.

Veliko ljudi misli, da težavo rešuje zgolj z občasnim odpiranjem oken, vendar to pogosto ni dovolj ali pa se izvaja napačno. Dolgotrajno priprtje oken pomeni, da topel zrak ves čas uhaja, stene pa se ohlajajo, kar še povečuje kondenzacijo. Učinkovitejše je kratko, a intenzivno zračenje večkrat na dan, pri katerem se zrak hitro zamenja, stene in pohištvo pa ostanejo topli.

Manj znan, a zelo pomemben dejavnik je razporeditev pohištva. Velike omare, postavljene tik ob zunanje stene, preprečujejo kroženje zraka. Za omarami se zato pogosto ustvarja hladen in vlažen žep, kjer se plesen razvije prej kot drugje. Priporočljivo je, da je pohištvo odmaknjeno od sten vsaj nekaj centimetrov, kar omogoča kroženje zraka.

Ena izmed pogosto spregledanih napak je preveč varčno ogrevanje. Popolno izklapljanje ogrevanja v posameznih prostorih povzroči, da se stene ohladijo, zrak pa se na teh površinah hitreje utekočini. Bolj smiselno je vzdrževati zmerno, a stalno temperaturo, tudi v manj uporabljenih prostorih.

Pomembno vlogo ima tudi pravilno ogrevanje spalnic. Čeprav je nižja temperatura primerna za spanje, prehladen in slabo prezračen prostor poveča tveganje za nastanek kondenzacije. Idealno je, da se spalnica zrači tik pred spanjem in zjutraj, temperatura pa naj ne pade prenizko.

Eden manj poznanih, a učinkovitih načinov preprečevanja plesni je uporaba higrometra. Ta majhna naprava meri zračno vlago in omogoča, da pravočasno opazimo, kdaj se približujemo kritični meji. Priporočena relativna zračna vlaga v bivalnih prostorih je med 40 in 60 odstotki. Ko vrednosti vztrajno presegajo to mejo, je tveganje za nastanek plesni bistveno večje.

Zanimiva in pogosto podcenjena rešitev so tudi razvlaževalniki zraka. Sodobni modeli so energetsko učinkoviti in lahko bistveno zmanjšajo vlago v prostoru, še posebej tam, kjer se suši perilo ali kjer je slabše prezračevanje. Pomembno pa je, da se razvlaževalniki uporabljajo kot dopolnilo, ne kot nadomestilo za zračenje.

Manj znan trik iz prakse je tudi redno brisanje kondenzacije z oken. Kapljice na notranji strani stekla niso le znak vlage, temveč neposreden vir vlage, ki lahko steče na okenske police in stene. Redno brisanje prepreči, da bi se vlaga vpila v materiale in ustvarila pogoje za plesen.

Pozimi je pogosto spregledan tudi vpliv rastlin. Čeprav izboljšujejo kakovost zraka, lahko večje število sobnih rastlin bistveno poveča zračno vlago. V prostorih, kjer se že pojavlja kondenzacija, je smiselno začasno zmanjšati število rastlin ali jih prerazporediti.

Nenazadnje ima pomembno vlogo tudi stanje same stavbe. Slaba toplotna izolacija, toplotni mostovi in dotrajana okna pomenijo hladne površine, kjer se vlaga najhitreje nabira. V takih primerih tudi najbolj skrbno zračenje ne bo dovolj, brez dodatnih ukrepov, kot so izboljšana izolacija ali sanacija problematičnih mest.