Kako prepoznamo tekuti pri kokoših in ustavimo, preden se razširijo po jati

Kokoši zvečer nočejo v kokošnjak, ponoči so nemirne, njihovi grebeni pa postajajo nenavadno bledi. Takšne spremembe niso vedno posledica vročine. Zlasti poleti lahko opozarjajo na zunanje zajedavce, ki jih rejci pogosto imenujejo tekuti.

Izraz ni povsem enoznačen. Ponekod z njim opisujejo perojede uši, v vsakdanji rejski govorici pa največkrat rdečo kokošjo pršico oziroma Dermanyssus gallinae. Razlika je pomembna: perojede uši večinoma živijo na ptici, rdeče pršice pa se podnevi skrivajo v kokošnjaku in se na kokoš preselijo predvsem ponoči. Za zanesljivo določitev zajedavca je zato koristen pregled veterinarja.

Domače kokoši

Kaj so tekuti in po katerih znakih jih opazimo?

Rdeča kokošja pršica je droben zunanji zajedavec, velik približno toliko kot pika na papirju. Pred hranjenjem je sivkasta, po zaužitju krvi pa postane rdeča ali temno rjava. Podnevi jo je težko najti na kokoši, saj se umakne v razpoke lesa, pod prečke, za gnezda ter v spoje sten in opreme.

Prvi znaki so lahko precej neopazni. Kokoši postanejo nemirne, pogosteje se praskajo, kljuvajo perje ali se izogibajo običajnemu prostoru za spanje. Nesnost lahko upade. Pri močnem napadu se pojavijo bled greben, oslabelost in slabša telesna kondicija, mlade živali pa so zaradi izgube krvi še posebej ogrožene. Veterinarski viri opozarjajo, da lahko velika populacija pršic povzroči slabokrvnost in v najtežjih primerih kokoši tudi poginejo.

Preprost večerni pregled kokošnjaka

Najboljši čas za iskanje pršic je po temi. S svetilko preglejte spodnjo stran prečk, njihove konce, robove gnezd in špranje. Čez noč lahko pod prečko namestite zvit kos belega valovitega kartona. Zjutraj ga previdno odprite nad belo podlago. Drobne premikajoče se pikice in rdečkaste sledi po pritisku so razlog za podrobnejši pregled.

Preverite tudi kokoši. Zajedavci, ki so ves dan na koži, zlasti okoli kloake in pod perutmi, so lahko druga vrsta pršice ali perojeda uš. Samo barva zato ni dovolj za zanesljivo prepoznavo.

Kako očistiti kokošnjak in zaščititi druge kokoši?

Ukrepati je treba hkrati v kokošnjaku in po navodilu veterinarja tudi pri živalih. Zgolj posipanje ene kokoši navadno ne pomaga, ker rdeče pršice večino časa preživijo skrite v objektu.

Najprej odstranite steljo, perje in umazanijo ter jih zaprite v vreče, da zajedavcev ne raznašate po sadovnjaku. Odstranljive prečke in gnezda očistite, operite ter dobro posušite. Posebno pozornost namenite spojem, razpokam in spodnjim stranem lesenih delov. Po čiščenju uporabite le pripravek, ki je dovoljen za perutnino oziroma njeno nastanitev, in dosledno upoštevajte navodila, zaščito uporabnika ter morebitno karenco za jajca.

Ne uporabljajte naključnih gospodinjskih insekticidov ali pripravkov za pse in mačke. Nekateri so lahko za perutnino nevarni. Tudi pri uporabi prahov, vključno z dovoljenimi izdelki na osnovi amorfnega silicijevega dioksida, je treba preprečiti vdihavanje prahu.

Ker vsi razvojni stadiji niso nujno uničeni z enim posegom, je pogosto potreben ponovni pregled in ponovitev ukrepa v razmiku, ki ga določa izdelek ali veterinar. Če so kokoši blede, slabotne, prenehajo jesti, nesnost hitro pade ali živali poginjajo, ne čakajte na domače poskuse, ampak pokličite veterinarja. Nenaden pogin in izraziti bolezenski znaki imajo lahko tudi druge, resnejše vzroke.

Objava Kako prepoznamo tekuti pri kokoših in ustavimo, preden se razširijo po jati se je pojavila na Vse za moj dan.