Kako negotovost vpliva na vsakdanje odločitve?

Negotovost praviloma zmanjša kakovost odločanja: pogosteje odlašamo, iščemo “najvarnejšo” možnost ali pa se odločimo prehitro, samo da bi neprijeten občutek izginil. Do tega pride, ker možgani v nejasnih razmerah težje tehtajo dolgoročne posledice in raje izberejo tisto, kar prinese takojšnje olajšanje. V praksi se to pokaže pri denarju, odnosih, zdravju in delu, pri odločitvah, ki niso nujno velike, so pa vsakodnevne.

Zakaj negotovost pogosto vodi v slabše presoje?

Negotovost ni le pomanjkanje informacij, ampak čustveno stanje. Ko je izid nejasen, se poveča notranja napetost, kar zoži pozornost: človek opazi predvsem grožnje in manj možnosti. Ameriško psihološko združenje (APA) pri stresu zaradi negotovosti izpostavlja, da nam sprejemanje “negotovosti kot normalnega dela življenja” pomaga. Saj to usmeri energijo v stvari, na katere lahko vplivamo, kar zmanjša občutek nemoči.

Foto: Negotovost

Vedenjska psihologija to razloži še drugače: v negotovosti pogosteje preklopimo na hitro, intuitivno odločanje. Daniel Kahneman je opisal, kako v takih razmerah “hitri sistem” predlaga bližnjice, “počasni sistem” pa jih potrjuje ali zavrne, a za to potrebuje energijo in mir. Če je človek pod pritiskom, se počasni del v praksi vklopi redkeje.

Kdaj nas negotovost naredi previdne in kdaj impulzivne?

Ni enega samega vzorca. Nekatere ljudi negotovost potisne v zadržanost (“počakal bom, da bo jasno”), druge v hitenje (“če ne naredim zdaj, bom zamudil”). Razlika je pogosto v tem, kako oseba prenaša nejasnost.

V klinični psihologiji se uporablja pojem intolerance do negotovosti, to je nagnjenost, da neznano doživljamo kot posebej grozeče ali nevzdržno. V literaturi se pogosto navaja definicija, po kateri gre za nezmožnost prenašanja neprijetnega odziva, ki ga sproži občutek, da nimamo dovolj ključnih informacij.

V praksi to pomeni:

• Previdnost: nekdo odlaša z menjavo službe, ker ne prenese možnosti, da bi se “izšlo slabše”, četudi so podatki razumno dobri.
• Impulzivnost: nekdo kupi drag izdelek ali podpiše pogodbo, ker mu je občutek odločnosti prijetnejši od občutka dvoma.

Ali drži, da stres v negotovosti poveča tveganje?

V povprečju, da, pogosto. Meta-analiza o vplivu stresa na odločitve v negotovosti ugotavlja, da stres lahko poveča iskanje nagrade in tveganje ter oslabi izvršilni nadzor, kar poslabša splošno odločanje (čeprav učinki niso v vseh situacijah enaki).

To je pomembno pri čisto vsakdanjih izbireh: ko smo izčrpani, lažje “kliknemo naprej”, se strinjamo z nečim, česar ne razumemo povsem, ali pa izberemo rešitev, ki se zdi najhitrejša, ne pa najbolj smiselna.

Kaj se v vsakdanjem življenju najpogosteje spremeni?

Kaj se zgodi pri denarju?

Negotovost pogosto sproži dve skrajnosti:

• pretirano varčevanje, kjer človek odreže tudi nujne izdatke, ker želi občutek nadzora;
• kompenzacijsko trošenje, kjer nakup začasno zmanjša stres (“vsaj nekaj imam v rokah”).

V Sloveniji se občutek negotovosti vidi tudi na ravni kazalnikov razpoloženja. Statistični urad (SURS) pri potrošniški anketi pojasnjuje, da je namen raziskave mesečno spremljati mnenja o stanju gospodinjstev in razmer v državi, iz teh odgovorov pa se izračunava tudi kazalnik zaupanja potrošnikov.
UMAR je v svojih poročilih v kontekstu zasebne potrošnje izrecno omenjal, da so rast porabe zavirali tudi povečana negotovost, visoki stroški življenja in obrestne mere.

Kaj se zgodi pri delu in karieri?

Negotovost na delu pogosto vodi v:

• odlašanje s pogovori (o plači, vlogi, meji obremenitev), ker se človek boji negativnega izida;
• prenagljene odločitve (hitro sprejetje prve ponudbe), ker želi “zapreti zgodbo”.

Koristno je ločiti med dvema tipoma nejasnosti:

• Nejasnost, ki jo lahko razjasnim (pogoji dela, naloge, plačni razpon, poskusna doba).
• Nejasnost, ki je ne morem (ali bo podjetje čez dve leti stabilno; ali se bo trg obrnil).

Foto: Nejasnost pri delu

V prvem primeru se izplača dodatno preverjanje. V drugem pa pretirano zbiranje informacij pogosto postane izgovor za nedelovanje.

Kaj se zgodi pri zdravju?

Pri zdravju negotovost pogosto sproži “vse ali nič” odzive: nekateri ignorirajo simptome, ker se bojijo diagnoze; drugi prekomerno preverjajo, ker jim kratkotrajno zniža tesnobo. Pri ljudeh z višjo intoleranco do negotovosti je ta zanka lažje sprožena, ker neznano doživljajo bolj grozeče.

Kateri miti o negotovosti ne držijo?

Ali drži, da je odlašanje vedno lenoba?

Ne nujno. Odlašanje je lahko poskus, da bi zmanjšali neprijeten občutek nejasnosti. Problem nastane, ko odlašanje postane stalna strategija in cena narašča: zamujene priložnosti, slabše možnosti, več stresa.

Ali drži, da “več informacij” vedno reši težavo?

Ne vedno. Če je negotovost načeloma nerešljiva (npr. prihodnje gibanje cen, geopolitični pretresi), lahko neskončno zbiranje informacij povečuje tesnobo in ne prinese boljše odločitve. APA zato kot del spoprijemanja z negotovostjo poudarja premik k tistemu, kar imamo pod nadzorom.

Kako odločati bolj mirno, ko ni jasnega odgovora?

Tri praktična pravila, ki so uporabna v večini vsakdanjih primerov:

1. Določite, kaj je dovolj dokazov.
   Vnaprej si postavite prag: katere tri informacije moram imeti, da se odločim? S tem preprečite, da iskanje postane neskončno.
2. Ločite “neprijetno” od “nevarno”.
   Negotovost je pogosto neprijetna, ni pa nujno nevarna. Vprašajte se: kakšen je realističen najslabši scenarij in ali ga lahko prenesem?
3. Odločitev razdelite na majhne korake.
   Namesto “moram se odločiti za vedno” izberite poskusni korak: testni mesec, manjšo zavezo, pilotno rešitev. To zmanjšuje psihološki pritisk in poveča občutek nadzora.

Foto: Odločnost

Kako se to kaže v Sloveniji in EU?

Negotovost se v EU spremlja tudi skozi raziskave razpoloženja in zaupanja. Evropske institucije redno objavljajo kazalnike potrošniškega zaupanja, ki so zasnovani na anketnih odgovorih.
V Sloveniji je to dopolnjeno z domačo potrošniško anketo (SURS), ki služi kot podlaga za izračun kazalnika zaupanja.

To ni akademska malenkost: ko se ljudje počutijo manj varne, se to prenese v realne izbire, od večje previdnosti pri večjih nakupih do sprememb v varčevanju in investiranju. UMAR je pri razlagi gibanj potrošnje med zaviralnimi dejavniki izpostavljal tudi povečano negotovost.

Negotovost se ne da izničiti, lahko pa jo prepoznamo kot dejavnik, ki izkrivlja presojo. Ko vemo, da nas nejasnost potiska v odlašanje ali prenagljenost, je lažje narediti preprost “varovalni korak”: postaviti prag informacij, ločiti neprijetno od nevarnega in odločitev razbiti na manjše dele. To ne odpravi negotovosti, zmanjša pa verjetnost, da bo ona odločala namesto nas.

Pripravil: J.P.

Vir: APA, PubMed, PMC (NIH/NLM), SURS, UMAR, World Economic Forum, Pexels

The post Kako negotovost vpliva na vsakdanje odločitve? first appeared on NaDlani.si.