Kako nastanejo nevihte in zakaj včasih presenetijo že zgodaj spomladi?

Nevihte so eden najbolj prepoznavnih in pogosto tudi najbolj spektakularnih vremenskih pojavov. Spremljajo jih oblaki posebne oblike, sunkovit veter, bliski in grmenje, pogosto pa tudi močni nalivi in toča. Čeprav so v ljudski zavesti povezane predvsem s poletnimi meseci, se lahko ob primernih pogojih pojavijo tudi v drugih letnih časih.

Razumevanje nastanka neviht zahteva vpogled v dinamiko ozračja, predvsem pa v razmerja med toploto, vlago in zračnimi tokovi. Vse se začne s soncem, a pot od segretih tal do groma visoko v oblakih je daljša in bolj zapletena, kot si marsikdo predstavlja.

Nevihtni oblak, ti. shelfcloud

Osnove nastanka neviht – kaj sproži dogajanje v zraku?

Nevihte nastanejo, ko se topel in vlažen zrak pri tleh začne dvigovati proti višjemu, hladnejšemu zraku. Ta dvig je lahko posledica več dejavnikov: močnega segrevanja tal, srečanja različnih zračnih mas ali prisotnosti geografskih značilnosti, kot so hribi in gore. Ko se topel zrak dvigne, začne zaradi nižjih temperatur v višjih plasteh kondenzirati – para se spremeni v kapljice vode. Proces sprošča latentno toploto, ki dodatno pospeši dviganje zraka in krepi razvoj nevihtnega oblaka.

Tipičen oblak, povezan z nevihto, se imenuje kumulonimbus. Gre za mogočne oblake, ki lahko segajo tudi več kot deset kilometrov visoko. V svoji notranjosti so izredno aktivni – polni gibanja, vlage, električnega naboja in ledenih kristalov. Prav v takšnih pogojih nastajajo strele, grmenje in padavine.

Za nastanek nevihte morajo biti izpolnjeni trije osnovni pogoji:

• dovolj toplote in vlage pri tleh,
• prisotnost t. i. zračne nestabilnosti,
• mehanizem, ki sproži dvig zraka – kar imenujemo sprožilni mehanizem (npr. vremenska fronta, orografija, lokalno segrevanje).

Če ti pogoji niso sočasno izpolnjeni, do razvoja prave nevihte običajno ne pride. Lahko imamo vroč dan brez dežja, ali pa pade dež brez strel in groma – kar pomeni, da so bili nekateri elementi prisotni, a ne vsi.

Zakaj so nekatere nevihte kratke, druge pa silovite?

Nevihte se močno razlikujejo glede na trajanje, velikost in moč. Ločimo jih predvsem na tri osnovne tipe: enocelične, večcelične in supercelične nevihte.

Enocelične nevihte so običajno kratkotrajne in nastanejo zaradi lokalnega segrevanja tal. Večcelične nevihte so sestavljene iz več posameznih celic, ki se med seboj krepijo in lahko povzročijo močnejše padavine. Najbolj nevarne pa so supercelične nevihte – te vključujejo rotacijo zračnih tokov v notranjosti oblaka in so lahko dolgotrajne, močne, pogosto z veliko toče, sunkov vetra ali celo tornadi.

Razlika med njimi izhaja iz značilnosti vetrov v različnih višinah. Če se smer in hitrost vetra z višino spreminjata, to omogoča razvoj bolj organiziranih in dolgotrajnih neviht. To pojasnjuje, zakaj je lahko na videz podoben dan v dveh različnih regijah povezan z zelo različnimi vremenskimi pojavi.

Nevihta

Primer iz Zagreba: toča konec marca ni običajna

Kot zanimivost je v ponedeljek, 24. marca 2025, zvečer Zagreb zajela prva letošnja nevihta s točo. Čeprav se morda komu zdi, da gre za poletni pojav, so se v ozračju takrat hitro izpolnili pogoji za eksploziven razvoj: precej nadpovprečne temperature čez dan, visoka zračna vlaga in vdor hladnejšega zraka z višine. Dogodek sam po sebi še ne pomeni večjega trenda, a spominja, da se nevihte ne držijo koledarja.

Kako nastanejo strele in grmenje?

Nevihte skoraj vedno spremlja tudi električna dejavnost. Strele nastanejo zaradi ločevanja električnih nabojev znotraj oblaka. Vzpenjajoči se topli tokovi in padajoče kapljice oziroma ledeni delci povzročijo, da se na vrhu oblaka nabere pozitivni naboj, na dnu pa negativni. Ko je razlika med njima dovolj velika, se vzpostavi električni tok – blisk.

Zvok grmenja nastane kot posledica nenadnega segrevanja zraka ob poti strele. Zrak se razširi in nato sunkovito skrči, kar ustvari val zvoka, ki ga slišimo kot grom. Ker se svetloba giblje hitreje kot zvok, blisk vidimo, preden zaslišimo grmenje.

Nevihte so naravni del kroženja toplote

Čeprav se nam zdijo kot izredni pojavi, so nevihte pravzaprav naravni del atmosferskega procesa uravnavanja toplote in vlage. Ko se zemeljska površina močno segreje, mora sistem najti način, da to energijo porazdeli. Nevihta je eden najučinkovitejših načinov za to. Hladi ozračje, izsuši nižje plasti in ponovno vzpostavi ravnovesje. Kako pa nastane mavrica?

V določenem smislu nevihta “izprazni” pregreto ozračje in pripravi pogoje za nadaljnjo stabilnost. Seveda pa lahko v določenih razmerah povzroči tudi škodo – predvsem ob silovitem vetru, toči ali močnem nalivu, ki privede do poplav.

Zadnja desetletja kažejo na spremembe v vzorcih pojavljanja in intenzivnosti neviht, zlasti v zmernem pasu. Višje temperature pomenijo več izhlapevanja, kar vodi do večje količine vlage v zraku. To je lahko gorivo za močnejše nevihte. Nekatere študije kažejo, da bo zaradi globalnega segrevanja več konvektivnih padavin, torej padavin, ki so povezane z nevihtami.

To ne pomeni, da bomo imeli vsak teden nevihto s točo, pomeni pa, da bo več priložnosti za pojav ekstremov – in to tudi zunaj običajnih sezon. Razumevanje teh procesov je ključno za napovedovanje in pravočasno opozarjanje.

Kako fotografirati strele?

Objava Kako nastanejo nevihte in zakaj včasih presenetijo že zgodaj spomladi? se je pojavila na Vse za moj dan.