Kako naprej v slovenskem javnem zdravstvu po koncu Golobove vlade?

Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke je danes v Državni zbor RS vložila zahtevo za sklic nujne seje Odbora za zdravstvo z osrednjo točko: »Kako naprej v slovenskem javnem zdravstvenem sistemu po koncu Golobove vlade?«

V SDS ocenjujemo, da je po več kot treh letih vladanja koalicije Gibanje Svoboda – SD – Levica stanje v zdravstvu slabše, kot je bilo junija 2022.

Golobova vlada je v začetku mandata napovedovala »zgodovinski eksperiment« v zdravstvu, ki naj bi se začel že z letom 2024:

»Z reformo, ki se bo začela izvajati 1. januarja 2024, bo zdravstveni sistem dostopen bistveno bolj, kot je zdaj, čakalne dobe bodo krajše. Ko bo reforma končana, bo vsak, ki to želi, imel svojega osebnega zdravnika, vsak, ki potrebuje specialista, bo do tega prišel v 30 dneh, tisti, ki potrebuje operacijo, pa na to ne bo čakal več kot 6 mesecev,« je največja koalicijska stranka Gibanja Svobode na družbenih omrežjih obljubljala ob koncu leta 2022.

Nič od naštetega ni bilo uresničeno. Namesto tega se je:

• število oseb brez izbranega zdravnika povečalo (februar 2025: skoraj 150.000 oseb brez osebnega zdravnika),
• čakalne dobe so se kljub 131 milijonom evrov za skrajševanje še podaljšale,
• obvezni zdravstveni prispevek je višji (37,17 €),
• vlada je zamaknila investicije v zdravstvu in izgubila del evropskih sredstev.

Novela Zakona o zdravstveni dejavnosti že povzroča kadrovski odliv iz javnih zavodov, zapiranje ali omejevanje delovanja urgentnih centrov in dodatne obremenitve primarne ravni. Kljub temu ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel in državni sekretar trdita, da odhodi niso povezani z zakonom – kar je v nasprotju z opozorili zdravniških organizacij in razmerami na terenu. Zdravstvena zbornica, zdravniška stroka in sindikati opozarjajo, da je aktualna politika v resnici ideološko usmerjena v državno zdravstvo in ne v dostopno javno zdravstvo za bolnika. 

Da bi se slovensko javno zdravstvo po koncu tega mandata vrnilo k učinkoviti in zdravorazumski ureditvi, SDS predlaga, da Odbor za zdravstvo sprejme naslednje sklepe in jih naloži Ministrstvu za zdravje:

1. Vzpostavitev ločenega plačnega stebra za zdravstvo do konca leta 2025.
   Brez konkurenčnega plačila in možnosti nagrajevanja ne bomo zadržali zdravnikov in medicinskih sester v javnem sistemu.
2. Strukturna prenova Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
   ZZZS mora postati zavarovalnica, ki se za pacienta aktivno in pogajalsko pogaja z izvajalci – ne pa le pasivno izplačuje račune.
3. Spodbude za ambulante na primarni ravni po avstrijskem vzoru.
   Država naj zagotovi zagonska sredstva in naj občinam omogoči, da prostore v zdravstvenih domovih ponudijo zdravnikom za simbolično najemnino.
4. Preučitev uvedbe statusa svobodnega zdravnika.
   Gre za model, ki ga podpirajo zdravniki in ki bi lahko hitro povečal dostopnost storitev brez dodatnega birokratskega balasta.
5. Administrativne razbremenitve družinske medicine.
   SDS znova predlaga: 3 dni bolniške brez zdravnika, ukinitev bolniškega lista nad 30 dni in uvedbo stalnega recepta.
6. Vrnitve bolniške odsotnosti v breme delodajalca na 20 dni.
   Golobova vlada je gospodarstvo znova obremenila z vračanjem na 30 dni – to je treba odpraviti.
7. Pregled in spremembe Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja.
   Nesmisel je, da ZZZS povrne storitev v tujini pri zasebniku, v Sloveniji pa ne – če pacient pri nas čaka mesece.

Parlamentarna razprava o zdravstvu se mora končno vrniti v realnost – med paciente, zdravnike in vodstva zavodov – ne pa se vrteti v ideološkem boju proti zasebnikom, ki ga vodi Golobova vlada.