Kako je nastal odbor, ki 80 let neguje spomin na bazoviške junake

Pred natanko 80 leti so v Trstu ustanovili odbor za proslavo bazoviških junakov, ki je postavil spomenik na gmajni pri Bazovici. Naklonjeni mu niso bili samo Slovenci, temveč tudi Zavezniška vojaška uprava in italijanski CLN. Na gmajni je 9. septembra 1945 potekala prva spominska svečanost. Tisto in vse naslednje je organiziral odbor, ki mu danes predseduje tržaški zgodovinar Milan Pahor. Ta je ob pomembni obletnici pripravil daljši opis delovanja odbora, ki je bil objavljen v včerajšnjem Primorskem dnevniku. Na tem mestu objavljamo odlomek članka.

Priprave na ustanovitev odbora je vodil odvetnik Angelo Kukanja s skupino tržaških protifašistov in bivših članov nasilno razpuščenih mladinskih, prosvetnih in športnih društev leta 1927. Začetna enotnost je sicer trajala samo v letu 1945. Že v naslednjem letu 1946 je ni bilo več. Vmes je že bila mirovna konferenca v Parizu, problem meja med državami, začetek tako imenovane hladne vojne. Prvi predsednik je postal protifašist, odvetnik in politik Jože Dekleva, podpredsednik pa Vekoslav Španger, tajniško mesto je prevzel Angelo Kukanja.

2000 pevcev in 100 vencev

Prva svečanost, 9. septembra 1945, je nedvomno bila edinstven in mogočen dogodek. Predvsem se je odvijala cel dan. Drugi popoldanski del pa se je odvijal na prireditvenem prostoru okoli komaj postavljenega spomenika v Bazovici. Avtorski načrt spomenika si je zamislil slovenski tržaški arhitekt Franjo Kosovel.

Vsebinsko je bil program (govori, petje, glasba, recitacije) osredotočen na poglavja iz upora in boja proti fašističnemu režimu v Italiji in na Primorskem. Poleg velikanske množice ljudi so prisostvovali manifestaciji predstavniki zvez, organizacij, ustanov, političnih strank, predstavnik CLN (Ercole Miani), delegacija šestih jugoslovanskih partizanskih oficirjev in visoki oficir ameriške vojske, predstavniki tiska. Okrog spomenika so položili 100 vencev. Kulturni program je izvajalo okrog 2000 pevcev in pevk.